Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga s strani Slovenije udeležuje državna sekretarka mag. Tanja Strniša, so se ministri seznanili z opustošenjem širših razsežnosti v Sloveniji zaradi ledene ujme in žledu. Za 194 milijonov evrov škode in pol milijona hektarjev uničenih gozdov.Posekati bo treba sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase. Zavod za gozdove ocenjuje, da bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, kar je mnogo več od prvih približnih ocen, ki so kazale na poškodovanost štirih milijonov kubičnih metrov lesa.
Državna sekretarka mag. Tanja Strniša (na fotografiji) je države članice in Evropsko komisijo seznanila o naravni nesreči večjih razsežnosti – žled, leden dež in sneg, ki so konec januarja in v začetku februarja naredila ogromno škodo v gozdovih.
Po prvih ocenah je gozd poškodovan na površini približno 500.000 ha oziroma 40% vsega slovenskega gozda. Poškodovane lesne mase je po oceni za več kot 4 milijonov m3 lesa, kar pomeni celotno letno količino poseka lesa v Sloveniji v zadnjih letih. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih več kot polovica vseh gozdnih cest v Sloveniji. Glede na zadnje informacije se lahko ta ocena še močno poveča.
Velika škoda je nastala tudi v železniškem prometu in na električnem omrežju, brez električne energije je ostala četrtina gospodinjstev, motena je tudi oskrba s pitno vodo. Zaradi obsežnosti naravne nesreče bo Slovenija za sanacijo škode uporabila vse razpoložljive vire na nacionalni ravni kot tudi ukrepe znotraj novega programa razvoja podeželja (nov ukrep - Preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov, ki bo predvidoma obsegal 20 milijonov evrov sredstev). Kljub temu pa to ne bo zadostovalo, zato bo Slovenija verjetno zaprosila tudi za ugodna mednarodna posojila in za pomoč preko mehanizma Solidarnostnega sklada EU.
Državna sekretarka se je vsem državam članicam tudi zahvalila za hiter odziv na prošnjo za pomoč preko EU mehanizma civilne zaščite ter Sloveniji zagotovile dodatne električne generatorje ter svoje tehnične ekipe in vozila.
Države članice so izrazile solidarnost s Slovenijo, Komisija pa je Sloveniji ponudila pomoč z namenom čim hitrejšega začetka črpanja nepovratnih sredstev iz novega programa razvoja podeželja, Slovenija pa lahko za pomoč zaprosi tudi Solidarnostni sklad EU ter izplača pomoč tudi v obliki državne pomoči.
