Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga s strani Slovenije udeležuje državna sekretarka mag. Tanja Strniša,so govorili tudi o predlogu uredbe glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem, zelenjavo, bananami ter mlekom. Komisija je predstavila nov predlog uredbe glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem, zelenjavo, bananami ter mlekom. Zakonodajni predlog nadgrajuje oziroma združuje dve trenutno ločeni šolski shemi, za sadje in za mleko.
Slovenija na splošno pozdravlja združitev, predvsem z vidika zmanjšanja administrativnih postopkov. Kot pozitivno ocenjuje povečan poudarek na spremljevalnih izobraževalnih in promocijskih dejavnosti, kot je med drugim obisk kmetij in šolski vrtovi.
Ob tem je mag. Strniša omenila dober primer takšnega izobraževalnega ukrepa – Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga Slovenija od leta 2012 organizira enkrat letno v vrtcih in šolah. Slovenija bo v tem okviru na enem izmed naslednjih zasedanj natančneje predstavila pobudo za vse države članice – Evropski medeni zajtrk.
Na zasedanju so ministri med drugim opravili tudi razpravo glede predloga uredbe o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih ter njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah. Namen tega predloga je omogočiti izvajanje ukrepov za informiranje in promocijo, ki jih kmetijski sektor potrebuje za odgovor na številne izzive, s katerimi se srečuje zaradi naraščajoče konkurence in odpiranje trgov.
Glavni elementi predlagane reforme je znatno povečanje pomoči, iz 61 na 200 milijonov evrov, vzpostavitev evropske promocijske strategije, ki naj bi povečala število ciljno naravnanih programov, usmerjenih v tretje trge, in sicer z višjo stopnjo sofinanciranja do 60%, namesto sedanjih 50%. Prav tako bo ob upoštevanju posebnih pogojev dovoljena tudi omemba blagovnih znamk ali porekla, kar Slovenija ocenjuje kot velik napredek samega ukrepa, zlasti zaradi zagotavljanja večje prepoznavnosti evropskih proizvodov na tretjih trgih.
Mag. Strniša je v razpravi poudarila, da je treba v novi shemi omogočiti nacionalno sofinanciranje, kot je to v veljavi sedaj. Po mnenju Slovenije in številnih drugih držav, bi namreč mala in srednje velika podjetja težko zmogla financirati projekte v višini 40 oz. 50%.
