Državna sekretarka mag. Strniša je na 20. sadjarskih dnevih Posavja v Artičah, ki sta jih v torek organizirala KGZS Zavod Novo mesto in Sadjarsko društvo Artiče,uvodoma nagovorila udeležence in poudarila pomen tradicionalne pridelave sadja v Sloveniji. Izpostavila je, da nam primerne podnebne razmere nudijo možnost, da gojimo najboljše sadje.Ob tem tudi to, da travniški sadovnjaki predstavljajo identiteto slovenskega podeželja in zakladnico biotske raznovrstnosti v kmetijstvu. Sadjarstvo ima zelo pomembno vlogo, med drugim tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani in velikega potenciala za nadaljnji razvoj.
Slovenski sektor sadja ima realne možnosti za tehnološki napredek ter velik razvojni in tržni potencial. Državna sekretarka mag. Tanja Strniša (na fotografiji) je izpostavila tudi ključne strateške cilje razvoja sadjarstva: povečanje obsega proizvodnje sadja in pridelave različnih sadnih vrst, izboljšanje konkurenčnosti in kakovosti, povečanje porabe sadja.
Opozorila pa je, da so se - glede na hudo naravno nesrečo, ki je prizadela Slovenijo - spremenile tudi prioritete ministrstva, ki trenutno vlaga vse napore v najnujnejšo in varno sanacijo gozdov, gozdarstva in kmetijstva na prizadetih območjih.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se zaveda pomena sadjarstva kot kmetijske dejavnosti, pa tudi pomena jabolka kot temeljne sestavine zdravega obroka za vsakega posameznika, zato se bomo prioritetno lotevali različnih projektov, ki se jih bomo v največji možni meri trudili zasledovati preko mehanizmov, ki so na voljo. Ob tem je izpostavila pomen in dragocenost zaupanja potrošnika v slovensko sadje in kako hitro je lahko le-to izgubljeno, če samo pogledamo pred časom odkrite primere goljufije s poreklom sadja in zelenjave na nekaterih tržnicah.
Na konzorciju biotehniških šol, ki se ga je prav tako udeležila državna sekretarka mag. Strniša, pa je razprava tekla o naslednjih temah: o viziji konzorcija glede organizacije gospodarskega grozda za podeželje, programu naravovarstva ter problematiki šolskih posestev. Ministrstvo je v okviru razprave o grozdenju predstavilo nov ukrep sodelovanja, ki se bo v Sloveniji začel izvajati v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020, predvidoma koncem leta 2014 oz. v začetku leta 2015.
Ukrep podpira raznovrstne oblike sodelovanja, s katerimi bo akterjem na podeželskih območjih omogočeno lažje premagovanje ekonomskih, okoljskih in drugih omejitev, s katerimi se ti soočajo zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti. Poudarek ukrepa je predvsem na povezovanju generatorjev in uporabnikov znanja, ter prenosu le tega v prakso, ob čemer bodo najpomembnejšo vlogo nosile inovacije in ostale novosti. Ukrepu bo za naslednje sedemletno obdobje namenjenih 20 milijonov evrov.
