Pri predsednici vlade Alenki Bratušek je včeraj potekal sestanek glede ocene stanja in ukrepov pri odpravljanju posledic ledene ujme, ki je prizadela Slovenijo. Že od petka po državi dežuje, vodotoki ponekod že močno poplavljajo.Zaradi obilnih padavin v zadnjih dneh reke v zahodni, južni in osrednji Sloveniji ponovno naraščajo. Samo ponoči je v zahodni Sloveniji padlo od 30 do 60 milimetrov padavin na kvadratni meter in tudi to bo škodo samo še dvignilo.
Slovenija bo v kratkem zaprosila EU za pomoč, saj gre za sredstva, ki so namenjena članicam pri spopadanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto narodnega dohodka (BND) prizadete države, odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je po podatkih Bruslja 0,6 odstotka njenega BND-ja 210 milijonov evrov in ta bo po vseh dosedanjih izračunih (kmalu) presežen.
Premierka je na včerajšnji krizni sestanek povabila predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika DZ Janka Vebra, resorne ministre, poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana, predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakšo, načelnika generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča, direktorja Elesa Aleksandra Mervarja ter predsednika uprave Elektra Ljubljana Andreja Ribiča.
Spregovorili so o tem, kako sanirati škodo po ujmi,, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi aktivacija in koordinacija vojske, civilne zaščite in drugih služb ob tovrstnih naravnih nesrečah stekli še hitreje in učinkoviteje.
Po ledeni ujmi se razmere po državi sicer postopno vračajo na ustaljene tirnice, kar kažejo tudi podatki o pouku v šolah. Za zdaj ostaja groba ocena, da je poškodovanega okoli 4,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je več od skupne škode, ki so jo v zadnjih petdesetih letih v gozdu povzročile vse dosedanje ujme.
Spregovorili so o tem, kako sanirati škodo po ujmi,, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi aktivacija in koordinacija vojske, civilne zaščite in drugih služb ob tovrstnih naravnih nesrečah stekli še hitreje in učinkoviteje.
Po ledeni ujmi se razmere po državi sicer postopno vračajo na ustaljene tirnice, kar kažejo tudi podatki o pouku v šolah. Za zdaj ostaja groba ocena, da je poškodovanega okoli 4,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je več od skupne škode, ki so jo v zadnjih petdesetih letih v gozdu povzročile vse dosedanje ujme.
