Mercator (in P.Laško) pod dežnik slabe banke?

Slovenija

10.02.2014

Predstavniki vseh vključenih strani, lastnikov, Agrokorja in bank upnic so minule dni spet zasedali na Dunaju.

Čeprav so po poročanju Dela pogajanja v sklepni fazi že mesec dni, je napredek skromen. Pri pogajanjih so po njihovih (notranjih) virih tuje velike banke upnice tiste, ki po koraku napredka stopijo celo poldrugi korak nazaj.
 
"Zdaj so na slabšem, kot so bili. Odnos med upnicami in Agrokorjem ni najbolj obetaven, banke nočejo slišati o kompromisnih rešitvah, ampak zaostrujejo pogoje. Lastniki si to razlagajo na dva načina: da Agrokor še ni predložil zadostnih dokazov o virih za financiranje nakupa in prestrukturiranje dolga združenega podjetja, ali da banke upnice nočejo finančno spremljati novega, domnevno večjega bolnika." 1. februarja bi lahko Agrokor odstopil brez odškodnine in tokratna napoved je taka, da naj do konca tega tedna še ne bo prišlo do posla "stoletja", ki se vije kot jara kača.
 
Če se to ne zgodi, bodo nekatere banke v državni lasti (to pa so Hypo, NLB in NKBM) prisiljene prenesti Mercator, podobno kot Pivovarno Laško, na slabo banko oz. DUTB. Tak razplet najverjetneje ne bi bil dober za nikogar. "Pred koncem prejšnjega tedna so banke lastnice zahtevale od bank upnic formalno pisno potrditev o zahtevanih komercialnih pogojih prestrukturiranja, da bodo naprej lahko usmerjale proces," je poročalo Delo, ki ima glede na to, da so lastnina Pivovarne Laško, še največ verodostojnih informacij.
 
 
Kaj je slaba banka?

T.i. 'slaba banka' je posebna banka, ki od bank prevzame slabo aktivo. Cilj slabe banke je, da se iz bančnih bilanc izloči slabo premoženje, s čimer se teoretično v bankah sprosti denar za nadaljnje kreditiranje.

Banke si v času sedanje krize med seboj nerade posojajo denar zaradi velikega nezaupanja, saj še vedno ni mogoče natančno ugotoviti, koliko je v bančnem sistemu še zastrupljenega premoženja in kako bo to vplivalo na zmožnost odplačila dodeljenih posojil. Definicija tega kaj je slabo celo v identičnih pravnih ureditvah ni enotna, torej tudi znotraj EU. V veliki meri je odvisna od interpretacije nacionalnega regulatorja in bančnega nadzornika.