Mednarodni denarni sklad (IMF) je Sloveniji v poročilu za letos napovedal 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2015 pa naj bi bila rast še nekoliko večja.Bruto domači proizvod je skupna vrednost proizvedenih dobrin in storitev določenega narodnega gospodarstva in IMF je izboljšal napoved za Slovenijo potem ko je še januarja za letos napovedoval 1,1-odstotno krčenje BDP-ja, ki se je lani skrčil za 1,1 odstotka, čeprav se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni po podatkih državnega statističnega urada zvišal za kar 2,1 odstotka.
Leta 2015 naj bi se gospodarska dejavnost tako okrepila za 0,9 odstotka. Rast BDP-ja zelo pomembna tako kot krivulja, ki mora padati in pomeni nezaposlenost.
Ta dva podatka sta za skupno populacijo najzanimivejša in najpomembnejša. Če nezaposlenost pada, to pomeni, da vedno več ljudi dela in pridobiva dohodek zase in svoje družine. Istočasno to pomeni, da so socialni transferji in javni stroški nižji. Tedaj je družba stabilnejša in manj podložna socialni eroziji. Na drugi strani pa črta – rast BDP-ja pomeni, da vsi zaposleni skupno ustvarjajo več nove vrednosti kvartalno in letno, ki se tako lahko bolj učinkovito tudi razdeli: za (osebno) porabo, za varčevanje , za investicije, za podpore v novo investiranje in zaposlovanje.
Marca je gospodarsko napoved za letos popravil tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Potem ko je jeseni napovedoval 0,8-odstotni padec, letos pričakuje 0,5-odstotno rast BDP-ja oz. tako imenovanege kosmatega domačega proizvoda (KDP-ja) kot tudi imenujemo BDP.
Marca je gospodarsko napoved za letos popravil tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Potem ko je jeseni napovedoval 0,8-odstotni padec, letos pričakuje 0,5-odstotno rast BDP-ja oz. tako imenovanege kosmatega domačega proizvoda (KDP-ja) kot tudi imenujemo BDP.
Ob objavi končnega poročila januarja je nekdanji vodja misije IMF-ja za Slovenijo Antonio Spilimbergo, ki je oktobra lani vodil zadnjo misijo v naši državi, opozoril, da je Slovenija z izvedbo stresnih testov bank ter njihovo dokapitalizacijo izšla iz najbolj akutne faze krize, vendar ne sme zaspati.
IMF v poročilu o napovedih za svetovno gospodarstvo podrobnosti za Slovenijo ne navaja, med negotovostmi, ki pretijo Sloveniji, pa omenja finančni sektor in prestrukturiranje podjetij.
Glede gibanja inflacije in stopnje brezposelnosti v Sloveniji IMF napoveduje, da naj bi se cene življenjskih potrebščin po lanski 1,6-odstotni rasti letos zvišale za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa spet za 1,6 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi letos glede na lansko leto narasla za 0,3 odstotne točke, na 10,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upadla na deset odstotkov.
Še večjo večjo rast kot Sloveniji pa IMF napoveduje svetovnemu gospodarstvu, ki naj bi zraslo letos za 3,6 odstotka, kar je enako oceni iz oktobra lani, a 0,1 odstotne točke slabše od januarske napovedi. Prihodnje leto naj bi rast dosegla 3,9 odstotka.
