Zaradi težkih vremenskih razmer ni lahko oceniti škodo tudi v kmetijstvu. Veliko krajev je še vedno nedostopnih, prve informacije pa kažejo, da je največ škode na travniških sadovnjakih in na orehih. Slovenija bo zaprosila EU za pomoč.Gre za sredstva, ki so namenjena članicam pri spopadanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto narodnega dohodka (BND) prizadete države, odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je po podatkih Bruslja 0,6 odstotka njenega BND-ja 210 milijonov evrov.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije sicer pravijo, da razmere niso kritične, žled pa popušča. V intenzivnih sadovnjakih do sedaj ni nikjer večje škode. Precejšnjo škodo opažajo v travniških sadovnjakih in to predvsem na jablanah in hruškah na območjih Dolenjske, Zgornjesavske doline, Koroške, Pivške in Tolminske, kjer drevesa niso obrezana. Polomljeni so v precejšnji meri tudi orehi.
Škoda bo velika tudi na ozimnih žitih in travinju, na njivskih površinah pa leži sneg, ki je zmrznil. Ozimine morajo biti pozimi pod snegom, kako pa bodo reagirale na dolgo ležeči led nad snegom, pa je težko predvideti. Ko bo odjuga, bodo nekatere poljščine verjetno dalj časa pod vodo, kar lahko pomeni težavo, saj bo prišlo do pomanjkanja zraka v območju korenin in bodo rastline odmrle.
Škoda bo velika tudi na ozimnih žitih in travinju, na njivskih površinah pa leži sneg, ki je zmrznil. Ozimine morajo biti pozimi pod snegom, kako pa bodo reagirale na dolgo ležeči led nad snegom, pa je težko predvideti. Ko bo odjuga, bodo nekatere poljščine verjetno dalj časa pod vodo, kar lahko pomeni težavo, saj bo prišlo do pomanjkanja zraka v območju korenin in bodo rastline odmrle.
Škoda je tudi na kmetijskih objektih, veliko težavo pa na kmetijah predstavlja izpad elektrike ter slabo prevozne ceste, ki so ponekod še vedno neuporabne.
