Slovenija nasprotuje vlogi Hrvaške za zaščito istrskega pršuta v EU, so včeraj potrdili v Evropski komisiji in pojasnili, da slovensko pritožbo še preučujejo. Če jo bodo sprejeli, bodo strani pozvali k posvetovanjem, ki lahko trajajo do šest mesecev. Če posvetovanja ne prinesejo dogovora, o zaščiti proizvoda odloči komisija, poroča STA.
Vloga Hrvaške za registracijo istrskega pršuta z zaščiteno označbo porekla je bila uradno objavljena 1. junija lani. Slovenija je nasprotovanje izrazila 30. avgusta, čas za prijavo zadržkov pa se je iztekel 2. septembra lani, so pojasnili v komisiji.Slovenija je nato 29. oktobra lani, kar je v predpisanem roku dveh mesecev po prijavi zadržka, Bruslju posredovala že utemeljitev svojega nasprotovanja. V njej med drugim trdi, da hrvaška vloga ni v skladu s pogoji za opredelitev zaščitene označbe porekla in da bi zaščita tega proizvoda v EU ogrozila obstoječe priznane proizvode, ki so zakonito na trgu že najmanj pet let.
Slovenija se po navedbah komisije med drugim sklicuje na evropsko uredbo o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, konkretno na predpise o imenih rastlinskih sort in živalskih pasem, homonimih in blagovnih znamkah. Gre za tretji odstavek šestega člena, ki med drugim določa, da se imena, ki je predlagano za registracijo in je v celoti ali delno homonim imena, ki je že vpisano v register, ne sme registrirati, razen če se pogoji uporabe in predstavitve v praksi dovolj razlikujejo.
Komisija trenutno preučuje ustreznost slovenske pritožbe. Če jo bo zavrnila, bo prijava hrvaškega proizvoda stekla po običajnem postopku. Če jo bo sprejela, bo pozvala k posvetovanjem med stranema, ki trajajo tri mesece in so lahko podaljšana za največ še tri mesece.Če strani v posvetovanjih dosežeta dogovor, ki občutno spremeni prvotno vlogo, komisija ta dogovor preuči in vlogo znova objavi, kar pomeni novo možnost za prijavo zadržkov.
Če najdeta rešitev, ki ne prinaša bistvenih sprememb, lahko komisija registrira proizvod.Če pa sprti strani v posvetovanjih ne dosežeta dogovora, končno odločitev sprejme komisija.To ni prvi spor Slovenije in Hrvaške zaradi zaščite proizvodov v EU. Aprila lani se je zapletlo zaradi terana, že pred tem zaradi kranjske klobase.
Slovenija je doslej z označbami kakovosti EU - zaščiteno označbo porekla, zaščiteno geografsko označbo ali kot zaščiteno tradicionalno posebnost - registrirala 19 kmetijskih proizvodov.
