Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je 24. decembra 2013 v javno obravnavo, ki bo potekala do 7. februarja 2014, poslalo Predlog Zakona o agrarnih skupnostih. Osnovna izhodišča novega "Zakona o agrarnih skupnostih" so bila predhodno agrarnim skupnostim že predstavljena na treh okroglih mizah, ki so potekale v mesecu oktobru in novembru (Hrpelje, Rateče in Lukovica), sedaj pa bodo lahko vsi zainteresirani svoja mnenja, pobude in pisne predloge podali tudi na besedilo členov predloga zakona.
Nov Zakon o agrarnih skupnostih odgovarja na aktualne probleme agrarnih skupnosti v Republiki Sloveniji, med katerimi izstopa oteženo, v nekaterih primerih pa celo onemogočeno upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem članov agrarnih skupnosti (3,67 % celotne površine Republike Slovenije) zaradi solastnine ali skupne lastnine večjega števila oseb.
Nov Zakon o agrarnih skupnostih odgovarja na aktualne probleme agrarnih skupnosti v Republiki Sloveniji, med katerimi izstopa oteženo, v nekaterih primerih pa celo onemogočeno upravljanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem članov agrarnih skupnosti (3,67 % celotne površine Republike Slovenije) zaradi solastnine ali skupne lastnine večjega števila oseb.
Zakon določa, da je namen agrarnih skupnosti trajno zagotavljanje boljšega gospodarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v lasti članov agrarnih skupnosti, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju ter ohranjanje poseljenosti podeželja in običajev na podeželju.
Agrarne skupnosti tudi po novem zakonu ostajajo družbe civilnega prava, t.i. premoženjske skupnosti fizičnih in pravnih oseb, ki preko organov agrarnih skupnosti skupno upravljajo in razpolagajo s svojim nepremičnim premoženjem. Odločitve o poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem, sprejema občni zbor z navadno večino vseh glasov članov, pri čemer je število glasov, ki pripada posameznemu članu, v sorazmerju z velikostjo njegovega deleža na premoženju.
S to rešitvijo bo agrarnim skupnostim omogočeno lažje sklepanje poslov za upravljanje z zemljišči in za katera je bilo do sedaj treba pridobiti soglasje vseh članov, kot so ustanovitev služnosti, sklenitev najemne ali zakupne pogodbe, pridobitev gradbenega dovoljenja ipd. Z namenom preprečiti nadaljnje povečevanje števila članov agrarne skupnosti in drobljenje zemljišč zakon predvideva posebno ureditev dedovanja po pravilu enega dediča ter nekatere omejitve delitve premoženja v pravnem prometu, kot je prepoved odtujitve nepremičnine kot celote.
Zakon ureja še članstvo v agrarni skupnosti, odgovornost za obveznosti članov, temeljni akt in registracijo agrarne skupnosti, možnost opravljanja dopolnilne dejavnosti agrarne skupnosti, organe in njihove volitve idr. Omogočeno bo tudi prenehanje obstoja tistih agrarnih skupnosti, kateri člani bodo soglašali za prenos svojih deležev na pravno osebo ali pa si bodo razdelili vse premoženje.
