Kot vse kaže bo Mercator še naprej ostajal odvisen od lastnih (ne)moči in (ne)sposobnosti, saj se čas za deveto prodajo izteka. Včeraj so objavili novico, da je bila izguba v letu 2013 v višini 26,8 milijonov evrov, kar je precej manj kot leto pred tem.Skupina Mercator je namreč lani ustvarila 2,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je sicer za 3,7 odstotka manj kot leta 2012, a je obenem "dosegla" nižjo izgubo. Predlani je ta znašala 104 milijonov evrov, lani pa 26,8 milijona evrov.
V Mercatorju so imeli lani 107,4 milijona evrov skupnega dobička pred amortizacijo, s čimer so izpolnili eno izmed zahtev v okviru procesov prodaje Agrokorju. Če ne bi bilo stroškov, ki so bili povezani s prodajo, bi bil dobiček pred amortizacijo še višji. Zaustavili so tudi večletno padanje tržnega deleža v Sloveniji in znižali zadolženost skupine.
Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič se zaveda, da je za leto 2014 ključnega pomena zaključek prodajnih postopkov. Lastniki 53-odstotnega deleža Mercatorja se z Agrokorjem o prodaji dogovarjajo že (pre)dolgo in če danes ne sklenejo kompromisa, bi morali nesojeni hrvaški kupci globoko (kazensko) poseči globoko v žep. To bi po poročilih komercialne POP TV moralo najboljšemu slovenskemu sosedu prinesti kar 18 milijonov evrov "penalov".
Lani je skupini uspelo zaustaviti padanje dobičkonosnosti in stabilizirati položaj na trgu, uprava pa je znižala zadolženost in izvedla stroškovno optimizacijo.
Sicer pa v Mercatorju padec prodaje pripisujejo zlasti zmanjšani potrošnji gospodinjstev in strukturnim spremembam v nakupovalnih navadah potrošnikov.
Del padca prodaje je tudi posledica prestrukturiranja družbe, ki se je umaknila iz Albanije in Bolgarije in zaprla manjše in neučinkovite prodajne enote na drugih trgih.
S tem, ko so plačali 51 milijonov evrov obveznosti so neto zadolženost "spustili" pod milijardo evrov, dogovor o dolgoročnem prestrukturiranju finančnih obveznosti,pa je in bo še naprej najtrši oreh.
Ob današnjem (zadnjem?) dnevu glede možnega dogovora z Agrokorjem se pojavljajo različne informacije tudi glede višine dokapitalizacije, ki jo zahtevajo banke upnice. Ta naj bi se gibala med 150 in 225 milijoni evrov.
