"Super hrana" - nov trženjski trik

Slovenija

29.11.2013

Spletni portal Zveze potrošnikov Slovenije se je poglobil v vedno bolj priljubljeno "super hrano", po kateri raste povpraševanje. Izpostavljamo bistvene ugotovitve.
 
Zaradi povečanja prodaje in doseganja dobička trgovci ves čas težijo k ponujanju nečesa novega. Ponudba t. i. "super hrane" v Sloveniji se povečuje predvsem v specializiranih klasičnih in v spletnih trgovinah. Nekateri uporabljajo ta termin za  presno prehrano (prehranjevanje pretežno s svežimi in nepredelanimi živili), drugi pod tem imenom  prodajajo visoko predelano hrano in živila (ali njihove posamezne sestavine) v prahu. 
 
Cene "super hrane" gredo v nebo, saj lahko za tako živilo v prahu odštejete tudi do 300 evrov za kilogram. "Super hrana" je eden zadnjih tržnih prijemov prodajalcev živil, s katerim želijo povečati prodajo. Prodajalci pod tem zaščitnim znakom ponujajo potrošnikom številna že znana živila in prehranska dopolnila. Na seznamu lahko najdemo zeleno listnato zelenjavo, brokoli, različne vrste oreščkov, gozdnih sadežev, živila z intenzivnimi barvami, kot je na primer rdeča pesa, nekatere citruse. Ponujajo pa tudi ribe in morske sadeže, stročnice in različne eksotične žitarice, ali živila, ki so jim podobna načinu uporabe, kot je na primer macca, ki so jo Inki uporabljali tako, kot mi uporabljamo moko, saj žita na visoki planoti v Andih ne rastejo.
 
Med temi živili je tudi alga spirulina, posušene in s sladkorjem obdane brusnice, pa posušen plod rastline morus alba, oziroma po domače bele murve. Seznam vseh živil, ki so jih prodajalci (ali pa jih še) poimenovali "super hrana" oziroma "super živila", je tako dolg, kot je seznam živil za vsakodnevno prehrano, kar je odvisno  od trenutne mode. Preprosto, a zdravo živilo, kot je na primer jabolko, pa se na seznamu še ni znašlo – očitno je preveč navadno, da bi se ga dalo prodati kot "super sadež" po bistveno višji ceni.
 
Naj se "super" status dokaže:

Živila in prehranska dopolnila, ki so v prodaji kot "super hrana", bodo morala to trditev tudi upravičiti. Na deklaraciji bo moralo biti zapisano, zakaj si živilo zasluži to trditev. Od 14. decembra 2012 se namreč trditev, da je živilo "super živilo" oziroma "super hrana",  lahko šteje kot zdravstvena in/ali prehranska trditev. Na živilu bo morala biti zapisana zakonsko določena trditev (seznam odobrenih zdravstvenih trditev, ki so znanstveno potrjene oziroma utemeljene, lahko poiščete na spletnem mestu http://ec.europa.eu/nuhclaims/), na deklaraciji pa tudi informacija o količini sestavine, ki zagotavlja učinek, na katero se trditev nanaša.