Mervič:"Zagotovo bomo zgradili nakupovalni center!"

Slovenija

25.11.2013

Igor Mervič, ki je že dobri dve desetletji direktor Spar Slovenija je v sobotnem pogovoru za Delo povedal, da jim sosedje že pet let "nagajajo" z načrtovanjem odprtja novega nakupovalnega centra, kmalu pa sledi odprtje glavnega skladišča.
 
V 21 letih je Spar pod njegovim vodstvom zrasel v družbo s 4400 zaposlenimi in tržnim deležem, ki presega 20 odstotkov.
 
"To ni normalno, da gradbeno dovoljenje za nov nakupovalni center v Šiški pridobivamo že pet let. Naša investicija je zaradi nenehnih ovir v postopkih zelo na očeh tujcev."
 
Tako je Igor Mervič, direktor Spara Slovenija, opisal položaj podjetja, ki želi v Sloveniji investirati v naložbo vredno sto milijonov evrov na Celovški cesti, ki bi prinesla sedemsto novih delovnih mest.

Mervič, ki vodi trgovsko družbo Spar vse od leta 1992 je zaupal, da gradbenega dovoljenja nimajo, čeprav so vlogo za pridobitev vložili že pred petimi leti, ko so priprave na investicijo v nov nakupovalni center v Šiški vodili še kot Spar Slovenija. Ker se je vmes spremenila celotna evropska logika nakupovalnih centrov, je krovni Spar ustanovil družbo SES in tako zdaj v Spar European Shopping Centers vodijo priprave na investicijo, ki se je niso odrekli.

"Za tako veliko investicijo je potrebnih ogromno soglasij in delnih gradbenih dovoljenj, upravne enote so pa zelo počasne. Nam se dogaja to, da tik pred iztekom roka dobimo zahtevo za dopolnitev vloge. In tako rok teče spet od začetka. To se ponavlja v nedogled. O tem sem že sprožil polemiko na upravnem odboru trgovinske zbornice, ko je bila navzoča tudi predsednica vlade. Opozoril sem, da imamo že pet let probleme pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in da to ni normalno, da izkušenemu podjetju tako dolgo ne uspe začeti gradnje. Bil sem pozitivno presenečen, ker je predsednica vlade problem z dovoljenji dobro poznala...".
 
In na konkretno vprašanje, če nagajajo šišenski sosedje: Mercator, A-Cosmos in Zavod za izgradnjo Ljubljane brez dlake na jeziku pove:
 
"Četudi bi za blokadami stala konkurenca, bi morali imeti takšno zakonodajo in sistem, ki bi to preprečila. Sosedje na naši lokaciji v Šiški se stalno pritožujejo. Na soglasja, ki jih dobimo od upravne enote, sosedje sprožijo upravni spor in vedno izgubijo. Doslej so že 18-krat izgubili spore na upravnih sodiščih. Toda s temi spori ovirajo našo naložbo. To je sadizem sosedov. Sistem v Sloveniji ni primeren, ker dopušča, da lahko vsak naklepno ovira in zlorablja pravico do pritožbe. Spremeniti bi morali sistem in zakonodajo tako, da bi podpirala investitorje."
 
DElov sogovornik je dejal, da pričakuje, da bo družba SES reagirala, da bo vložila odškodninske tožbe zoper sosede z zahtevki po vračilu več milijonov evrov škode. S tem primerom bi radi pokazali, kako se ne sme delati. Po 21 letih dela v Sparu mu ni samo do tega, da pomaga podjetju, ampak pravi, da želi pomagati tudi Sloveniji, da ne bi nadaljevali takih neumnosti. Rad bi, da ta država postane normalna. Naj bo naš primer tisti, ki bo pomagal k ureditvi zadev tako, da bodo normalne za vse, ki želijo vlagati v Sloveniji.

Računa, da bodo gradbeno dovoljenje na zemljišču, ki je veliko 40.000 kvadratnih metrov dobili še letos. "Zagotovo bomo zgradili nakupovalni center!"
 
Evropska banka za obnovo in razvoj jim je že odobrila 40 milijonov evrov.
 
O ustroju podjetja in prihodnosti

Spar Slovenija je licenco za poslovanje v Sloveniji dobil iz Nizozemske. Krovna družba izdaja licence vsem Sparovim družbam po svetu. Lastnik slovenskega Spara je švicarska družba Aspiag, v tej družbi pa je kapital treh avstrijskih družin, in sicer Drexel, Reisch in Poppmeier. Spar ima 91 trgovin v Sloveniji, med njimi hipermarkete z velikimi prodajnimi površinami, supermarkete s površino do 1500 kvadratnih metrov in manjše trgovine do 500 kvadratnih metrov. Slovenski šef, ki je tudi v nadzornem odboru za Hrvaško, je glede prihodnosti realen optimist.
"Res je, da se je doslej zmanjševal promet v hipermarketih, povečeval pa se je v supermarketih. Iz teh kazalcev izvira ocena, da hipermarketi niso več primerni. Prepričan sem, da to ne drži, zato počakajmo, kaj bo čez nekaj let. Kupec se zagotovo spreminja, jasno pa je tudi, da bo krize kmalu konec. Male trgovine lahko po mojem mnenju dobro delujejo le pod določenimi pogoji. Mi smo eno v središču Ljubljane že odprli in deluje odlično. Dobro poslovanje naše trgovine, velike komaj dobrih 200 kvadratnih metrov, gre pripisati predvsem zelo frekventni lokaciji na Čopovi ulici v Ljubljani in tudi prilagojeni ponudbi. Če taka majhna trgovina ni na vrhunski lokaciji, se kot trgovec lahko opečeš, ker so stroški poslovanja previsoki, zlasti zaradi drage najemnine za prostor. Ko vprašaš ljudi, čemu so se pripravljeni odpovedati, povedo, da ne samo obutvi in tekstilu, ampak tudi hrani. Bolj kot včasih racionalizirajo nakupe živil, nakupujejo bolj preudarno in več v akcijskih ponudbah. Močno je zrasla tudi prodaja izdelkov trgovskih blagovnih znamk. Iz tega je mogoče razbrati, da se bodo v prihodnje najbolj prodajale trgovske blagovne znamke in uveljavljene blagovne znamke znanih proizvajalcev, ugašale pa bodo ne dovolj uveljavljene znamke. Takšni so trendi, ki bodo vplivali tudi na domače živilske proizvajalce, ki so naši dobavitelji."