Letina oljčnega olja v Slovenski Istri je po spodbudnih obetih nekoliko razočarala glede količin. Jesenske padavine so namreč napihnile plodove, odstotek pridobljenega olja pa je bil zato manjši od običajnega, ocenjuje vodja centra za oljkarstvo Viljanka Vesel (na fotografiji). Istrsko olje ostaja, vendar je pridelava takega vrhunskega olja zahtevnejša.
Lanska letina je bila zaradi suše izredno slaba, za letos pa so bile prve ocene, da bo letina bistveno boljša in blizu dolgoletnega povprečja. Analize so žal pokazale, da je vreme letos naredilo svoje zlasti pri izplenu samega olja.Po poletni suši, ko oljke niso mogle normalno dozorevati, je jeseni namreč sledilo daljše obdobje obilnih padavin, ki so plodove dobesedno napihnile, je za STA pojasnila vodja koprskega Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Viljanka Vesel, sicer tudi podpredsednica Društva oljkarjev Slovenske Istre (DOSI).
"Oljke so pridobile na teži, vendar precej na račun vode, ki je v plodovih," je povedala in dodala, da so bili odstotki olja, pridobljenega iz plodov, bistveno nižji kot sicer. Tako je imel marsikdo ne glede na več pridelanih oljk olja približno toliko kot lani, ko je bil izplen boljši. Če se iz 100 kilogramov sorte Leccino na primer običajno pridobi približno 13 kilogramov olja, se je izplen tokrat gibal pri 10 kilogramih ali še manj na 100 kilogramov. Tudi pri sorti Istrska belica, kjer je običajno izplen okoli 18-odstoten, so tokrat beležili za okoli tri odstotne točke nižje izplene.
Kot priznava Veselova, lahko vremenske razmere vplivajo tudi na kakovost olja, saj da imajo velike količine padavin za posledico npr. izpiranje fenolov, ki so pomembna sestavina kakovostnega olja, "vendar bodo tisti, ki so usmerjeni v kakovost, vedno našli pravi trenutek za obiranje in tudi v takih okoliščinah dosegali vrhunsko kakovost". Tako naj bi bila morda letos razlika med oljkarji, ki delajo na vrhunski kakovosti, in ostalimi še izrazitejša.
Prav kakovost je primerjalna prednost slovenskih oljkarjev, meni Veselova, saj da z večjimi državami pridelovalkami oljčnega olja preprosto ne morejo konkurirati pri količini. "Obstoj oljkarstva je odvisen predvsem od tega, kako bomo dosegali vrhunsko kakovost in kako bomo to znali tudi predstaviti potrošniku," je prepričana.
| Pri spodbudi panoge ogromne rezerve: Med zamislimi za promocijo oljkarstva je ta, da bi na mize šolskih jedilnic po vzoru "slovenskega zajtrka" ponesli tudi slovensko oljčno olje. Sicer pa bi naj bi morala država razmisliti tudi o drugih ukrepih, ki bi pomagali panogi, od katere se ne da obogateti. Prav tako vodja centra za oljkarstvo pogreša večjo podporo lokalne politike, ki bi morala oljkarstvo izkoristiti kot dodano vrednost obalnega turizma. Je pa Veselova kritična tudi do gostincev: "V restavracijah bi morali ponujati najboljše oljčno olje v primerno pakirani in označeni embalaži. Pri vinu so se naučili, pri olju pa še zaostajajo pri ponudbi.". |
