Na 44. sejmu Narava-zdravje, ki je potekal od petka do nedelje na Gospodarskem razstavišču je sodelovalo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z dvema vsebinskima sklopoma: s predstavitvijo trajnostnega upravljanja z naravnimi viri (vodo in gozdom) ter s kampanjo promocije hrane iz lokalne bližine – pridelave jabolk nekoč in danes.Ministrstvo za kmetijstvo in okolje se je na letošnjem 44. sejmu Narava-zdravje v sklopu "prehrana" predstavilo s tem, da je izpostavilo razvoj sadjarstva na Slovenskem, o čemer pričajo različni viri.
Grki in Rimljani so sadjarstvo širili po vseh njihovih krajih, torej tudi na območju Slovenije. Zato smo že v tistih časih pri nas poznali skoraj vse sadne vrste, po nekaterih vrstah pa so celo poimenovali kraje, npr. Ad Pirum (Hrušica). Domovina jablane naj bi bila na področju današnjega Kazahstana. Popotniki in trgovci so jablano od tod razširili po vsem svetu. Ljudje so na začetku nabirali plodove samoniklo zraslih dreves, boljše izmed njih so množili in sejali v bližini svojih domov.
V srednjem veku so imeli pomembno vlogo pri razvoju sadjarstva na naših tleh graščinski in samostanski vrtovi, nato pa so se na naših tleh v prvi polovici 19. stoletja razvile prve drevesnice. Sadjarstvo pa postane gospodarsko pomembno v naših krajih z razvojem meščanskega sadjarstva od 17. stoletja dalje ter s pojavom kmečkega sadjarstva v 19. stoletju. V teh časih so načrtno vzpodbujali razvoj sadjarstva ter poučevali ljudi o sadjarskih veščinah. Prirejali so tudi sadjarske razstave (v Ljubljani leta 1847 in 1863), o katerih pričajo različni viri.
Tržna pridelava jabolk je vezana na postavitev prvih sadnih drevesnic na naših tleh; v Ljubljani je bila leta 1824 postavljena prva takšna sadna drevesnica. Za naš razvoj sadjarstva pa je pomemben nastanek tudi drugih zasebnih in občinskih drevesnic. Pridelava sadja oziroma jabolk ima torej na slovenskih tleh že dolgo tradicijo. Glavni razlog so prav gotovo izredno ugodne naravne razmere (pedoklimatske razmere) za pridelavo te sadne vrste v Sloveniji.
