Na konferenci Centrov odličnosti in Kompetenčnih centrov, ki jo je organizirala GZS (Gospodarska zbornica Slovenije), so gospodarstveniki in strokovnjaki razpravljali o izkušnjah in prispevku centrov v okviru strategije pametne specializacije ter o izzivih, ki jih čakajo do leta 2020.Dogodek, katerega se je udeležilo prek 100 gospodarstvenikov in raziskovalcev, sta organizirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Gospodarska zbornica Slovenije.
Kot je uvodoma dejal Urban Krajcar, v.d. generalnega direktorja Direktorata za znanost Ministrstva za znanost in šolstvo, danes deluje 8 centrov odličnosti in 7 kompetenčnih centrov. Skupaj je bilo v te namene porabljenih 122 milijonov evrov javnih sredstev. V teh centrih je združenih prek 100 najboljših podjetij v Sloveniji, več kot 40 raziskovalnih organizacij, v zadnjih 4 letih je sodelovalo več kot 700 raziskovalcev.
Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, je dodal, da je bila odločitev za uvedbo centrov odličnosti in kompetenčnih centrov pogumna, saj je bila sprejeta v letu 2009, ko je že bila kriza. Viri, tako denarni, kot človeški in tehnološki, so v Sloveniji pogosto preveč raztresena po različnih mrežah, zato do največjih prebojev ponavadi ne prihaja.
Zato je bila ideja o vzpostavitvi kompetenčnih centrov in centrov odličnosti pametna in obenem vizionarska, saj je omogočila koncentracijo resursov. V naslednji finančni perspektivi se načrtuje nadaljevanje s tem procesom. V zadnjem letu je bila oblikovana strategija pametne specializacije. Identificirani so bili ključni družbeni izzivi za naslednjih 10 do 20 let. Identificirani so razpoložljivi industrijski oz. podjetniški ter raziskovalni resursi. Te je treba združiti tako, da bodo v matriki pametne specializacije naslavljali največje družbe izzive, ki so pred nami. Sedaj bo na nas, da začnemo to implementirati.
Raphael Goulet, Head of Unit iz Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko v Evropski komisiji, je poudaril nujnost povezovanja znanosti in gospodarstva ter pohvalil prizadevanja Slovenije za identifikacijo najbolj perspektivnih področij.
Predsednik GZS, Samo Hribar Milič, je poudaril, da tudi v današnjih zahtevnih gospodarskih razmerah slovenski izvoz raste. Že danes imamo tudi nadpovprečno izobraženo delovno silo. S pametno specializacijo se je iskal odgovor na vprašanje, koga je smiselno podpreti in na kakšen način, da bomo tudi leta 2020, 2030 imeli blaginjo in razvoj nad povprečjem EU.
Smernice strategije pametne specializacije so pokazale, da imamo odlična podjetja v vseh dejavnostih. Te je po njegovem mnenju treba podpreti, zato da bi "celotno Slovenijo potegnili iz krize. S svojim znanjem in izkušnjami pa bodo posledično tudi svetilnik za ostale".
Potrebna je prava strategija, ki bo to podpirala, pa tudi konkretni ukrepi. Nujno je povezovanje znanosti in gospodarstva, odpiranje v svet, spremembe v izobraževalnem sistemu, večja vlaganja v znanstveno raziskovalno delo ipd.Sledila je razprava o dosežkih, potencialu in izzivih centrov odličnosti in kompetenčnih centrov v okviru strategije pametne specializacije ter kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
V popoldanskem času je sledila še okrogla miza z naslovom Izzivi na področju znanosti in tehnologije v obdobju 2014-2020, na kateri so sodelovali državna sekretarka na MGRT, Sabina Koleša, državna sekretarka, Aljuš Pertinač, državni sekretar na MIZŠ, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, Alenka Avberšek, Marjan Mateta, direktor Mitol, tovarna lepil, d.d. ter Viktor Kovačič, iz Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko Evropske komisije.
