V Sloveniji je v letu 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Številka je visoka, a je za 14 odstotkov nižja kot leta 2010, kažejo podatki državnega statističnega urada, ki so jih objavili dan pred svetovnim dnevom hrane.Statistični kazalci so pokazali, da je v Sloveniji predlani nastalo nekaj manj kot 168.000 ton odpadne hrane ali 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca, kar je sicer za 14 odstotkov manj kot leto prej, vendar je številka še zmeraj vsaj malo zaskrbljujoča.
Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji med 68 in 75 odstotki. To pomeni, da je prostora za njeno povečanje precej, pod pogojem, da bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji, poroča STA.
Stroški za hrano in brezalkoholne pijače so leta 2010 v vsakem gospodinjstvu v Sloveniji pomenili največji delež od vseh izdatkov za gospodinjstvo, in sicer 15 odstotkov. Cena hrane je pri izboru in kakovosti živil, ki jih prebivalec Slovenije kupi, eden izmed najpomembnejših dejavnikov.
| Pocenitev kruha, podražitev mesa: Povprečne letne maloprodajne cene belega kruha so se v obdobju od 2008 do 2012 znižale za pet odstotkov, povprečna cena polnozrnatega kruha pa je ostala približno enaka ceni iz leta 2008. Povprečne letne maloprodajne cene govejega mesa so se v tem obdobju dvignile za skoraj 16 odstotkov, cene namiznih jabolk pa so se za 17 odstotkov znižale. Eden izmed ključnih vidikov pri ugotavljanju stopnje materialne prikrajšanosti gospodinjstev je zmožnost gospodinjstev, da si privoščijo mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan. |
