Ustanovitelj P2P Foundation, Michel Bauwens (na fotografiji) se je ob današnjem zaključku posvetil mlajšim generacijam.Včeraj, prvi dan letnega foruma kadrovskih in izobraževalnih managerjev t.i. HR forum 2013, ki ga organizira IEDC-Poslovna šola Bled že od leta 1990, pa t.i. peer-to-peer (P2P) omrežjem in sodelovalni ekonomiji. Poudaril je, da je sistem dela kot ga poznamo v kapitalizmu, na preizkušnji.
"Glavna šibka točka kapitalizma je ne-pripadnost. Zgolj tretjina zaposlenih dela v podjetjih, ker jim je to resnično všeč; le tretjina jih s strastjo prispeva k ustvarjanju vrednosti podjetja, za katerega dela."
Ključno dodano vrednost bo, tako Bauwens, v prihodnosti prinašal radikalno drugačen način dela. Imenuje ga sodelovalna ekonomija oziroma ekonomija souporabe, ki deluje po načelu peer-to-peer omrežij, torej omrežij, ki temeljijo na prostovoljnem sodelovanju ljudi. Sistem, ki je bil sprva razvit v računalniškem svetu, torej povezovanje računalnikov neposredno, brez posredovanja centrale, se po mnenju Bauwensa eksponentno razširja na družbo kot celoto.
"Obstaja cela paleta različnih oblik peer-to-peer delovanja; npr. peer-to-peer financiranje t.i. crowdfunding (t.j. množično financiranje, torej kolektivna akcija zbiranja finančnih sredstev v podporo projektov), peer-to-peer produkcija denarja - bitcoin, couchsurfing – način brezplačnega prenočevanja. Vsem tem načinom je skupna samoregulacijska logika, ki deluje decentralizirano in odprto."
Ti novi načini produkcije so zlasti pisani na kožo mladim. Ravno slednjim se je posvetil danes. Predstavil je izzive in značilnosti generacije rojene med leti 1980 in 2000 – t.i. generacije Y, oziroma, kot jo poimenuje 'milenijska generacija'.
"Ta generacija se je seznanila z internetom, ko so bili stari povprečno 12 let, kar je zgodaj, a še bolj prežeta s tehnologijo je generacija rojenih po letu 2000. Ta generacija Z, imenovana tudi post-milenijska, se je z internetom seznanila pri povprečno petih letih. To so pravi digitalni domorodci."
Post-milenijce vodijo tudi jih drugačne vrednote. Bauwens je navedel primer ozaveščenosti o zdravju. "Restavracije s hitro prehrano, predvsem McDonalds, se soočajo z izpadom prihodka, saj se milenijevci zavedajo zdrave prehrane. Samo nakup hamburgerjev je padel za 16 odstotkov, od leta 2007."
Izpostavljeni pa so tudi drugačnim izzivom. Bauwens je navedel podatek, da je kar 84 odstotkov pripadnikov generacije milenijevcev aktivnih na družbenih omrežjih; medtem je odstotek generacije X (rojeni med leti 1961 in 1980) 66 odstotkov, odstotek aktivnih t.i. baby boomerjev (rojeni med leti 1946 – 1960) pa 44.
Razlog je iskal tudi v visoki brezposelnosti milenijske generacije (16,1%), ki je več kot dvakrat presega nacionalna povprečja (7,4%). "Mladi so pripravljeni deliti svoje osebne podatke z javnostjo preko socialnih medijev tudi zato, da bi imeli stik s svojimi vrstniki in bi lahko opozorili nase, z namenom, da si odpro možnosti (ekonomske, družbene, politične)."
Bauwenes je HR direktorje opozoril, da nove generacije postavljajo pod vprašaj dosedanji način dela. Mladi potrebujejo predvsem svobodo, avtonomijo, ne marajo nadzora. Podjetja, ki se tega zavedajo, vedo, da je edini parameter merjenja uspešnosti zaposlenih rezultat, ne pa, kje in kako je bilo delo opravljeno. "Hierarhijo smo ustvarili. HR funkcija ima vlogo filtriranja. V prihodnost ni nevprašljivo ne eno ne drugo."
