V Ljubljani se danes končuje 8. Mednarodni simpozij mediteranske prašičereje. Dvodnevni dogodek povezuje znanstvenike in strokovnjake mediteranskega prostora, ki se ukvarjajo z lokalnimi pasmami, ekstenzivnimi sistemi reje ter kakovostjo tradicionalnih izdelkov, ki izvirajo iz tovrstne reje prašičev. Udeležence simpozija je uvodoma nagovorila državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje mag. Tanja Strniša. V svojem nagovoru je poudarila pomen trajnostne rabe naravnih virov, ki je tudi v prašičereji lahko uspešna poslovna strategija, kar dokazujejo primeri na iberskem polotoku, kjer prašiče lokalnih pasem redijo v agro-silvo pašnih ekosistemih kot so "dehesa" v Španiji, "montado" na Portugalskem.
Za večino drugih lokalnih pasem v Sredozemlju velja, da gre za manjše ali ogrožene populacije, katerih potencial še ni polno izkoriščen. Za uspešen razvoj je potrebna sinergija med proizvajalci in javnimi institucijami, preko tržne afirmacije visoko kakovostnih izdelkov pa lahko veriga postane ekonomsko zanimiva; navsezadnje je s tem zagotovljena tudi ohranitev pasme.
Če je cilj enoten, pa so poti do njega lahko zelo različne, kar kažejo raznoliki primeri v mediteranskem prostoru. Vprašanja lokalnih pasem, ekstenzivnih sistemov reje ter kakovosti tradicionalnih izdelkov so pomembna za celotno evropsko kmetijstvo, ki se danes sooča s številnimi izzivi in terjajo premislek o novih poteh - na eni strani z novimi koncepti in idejami, po drugi strani pa tudi z obuditvijo starih preverjenih tradicionalnih praks.
Za slovensko kmetijstvo so ta vprašanja pomembna tudi z vidika neugodnih naravnih danosti in neugodne strukture, zaradi katerih naše kmetijstvo ne more biti konkurenčno z masovno proizvodnjo. Pomembna so tudi z vidika koncepta slovenske kmetijske politike, ki uveljavlja večnamensko kmetijstvo in podpira njegov trajnostni razvoj.
"Lokalne pasme prašičev in ostalih domačih živali so že sedaj in bodo tudi v bodoče pomembne tako z vidika poseljenosti podeželja in ohranjanja kulturne krajine, kot tudi z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji za bodoče rodove,"je izpostavila državna sekretarka Strniša.
| Dokument: "Zagotovimo si hrano za jutri" Sprejet je bil v Državnem zboru RS marca 2011.Za prašičerejo so bili opredeljeni naslednji strateški in razvojni cilji: - povrnitev obsega proizvodnje in deleža samooskrbe na čim višji nivo v primerjavi s povprečjem v letih 2005-2007; - razvoj konkurenčne prireje in predelave vključno z večjo raznovrstnostjo (diverzifikacijo) proizvodov; - povečanje tržnega deleža s prašičjim mesom in izdelki iz prašičjega mesa na slovenskem trgu.V Sloveniji imamo sicer 13 vrst avtohtonih domačih živali, med njimi je tudi krškopoljski prašič. Sožitje človeka in živali tudi danes pridobiva nov pomen in vse bolj razumemo, kako vpliva tako na človeka kot na žival. |
