Današnja okrogla miza Trgovinske zbornice Slovenije je potekala na temo o sivi ekonomiji. Po mnenju sodelujočih slovenski načrti za omejitev sive ekonomije ne bodo dosegli namena.Enotno sporočilo sodelujočih je, da je znižanje obsega sive ekonomije odvisno predvsem od stopnje zaupanja državljanov v državo ter od višine davkov in davčne morale.
Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah je izpostavila nekaj predlogov zbornice v boju zoper sivo ekonomijo: zagotovitev stabilnega poslovnega okolja, prenovo pavšalne obdavčitve in zagotovitev učinkovitega delovanja inšpekcijskih služb, tudi v smislu izboljšanja njihove koordinacije.
Poslanka Evropskega parlamenta Mojca Kleva Kekuš je predstavila evropski pogled na sivo ekonomijo in preprečitev davčnih utaj ter izpostavila vpliv višjih davkov na razširjanje sive ekonomije. Po njenih besedah je oblikovanje davčne stopnje v pristojnosti posameznih članic, zaradi česar je boj proti sivi ekonomiji na evropski ravni zelo težak.
Direktor Studia Nadrah-Zaro Giuliano Nadrah je poudaril globalni pomen sive ekonomije in predstavil praktični vidik učinkovitega preprečevanja sive ekonomije in davčnih utaj v Italiji, se siva ekonomija najlažje zmanjšuje v razmerah, ko je pravil malo, a so ta zelo jasna.Zadnja leta je padec kupne moči v Sloveniji izrazitejši kot v večini držav EU.
STA poroča, da se je okrogle mize udeležil tudi strokovnjak za finančne račune na statističnem uradu Andrej Flajs. Pudarili so obstoj različnih metodologij proučevanja in izračuna obsega sive ekonomije. To posledično daje tudi različne ocene obsega sive ekonomije v Sloveniji, od 12 odstotkov po metodologiji statističnega urada do 23,4 odstotka po Schneiderjevi metodologiji
| Lah:"Padanje prodaje, 82 odstotkov Slovencev čuti krizo" Mariča Lah je predstavila makroekonomski pogled na stanje v trgovini. "Slovenska trgovina se v primerjavi z EU še vedno sooča s padanjem prodaje, zadnja leta je padec kupne moči v Sloveniji izrazitejši kot v večini držav EU.Vedno več Slovencev, kot kažejo zadnji podatki raziskave Trženjski monitor, 82 odstotkov, priznava, da čutijo vpliv gospodarske krize in recesije na vsakdanje življenje." |
