Slovenske zadruge so imele ob koncu lanskega leta za skoraj pol milijarde evrov kapitala in za okoli 400 milijonov evrov različnih nepremičnin in finančnih naložb. Njihove ključne odjemalce pa medtem kupujejo tujci.Ljubljanske mlekarne, Fructal, Droga Kolinska so že prodani. Žito, Mlinotest, Pivovarna Laško itd. so naslednji v vrsti, ki iščejo kupce. Z odhodom trgovinskega velikana Mercatorja v hrvaške roke se na domačem trgu prehrambne industrije bržčas še naprej ne obeta nič dobrega.
Kaj se dogaja s prehrambno industrijo od katere so ob proizvajalcih in dobaviteljih odvisni tudi slovenske kmetije in zadruge. Predvsem slednje vodijo povsem zgrešeno politiko in zadnja leta niso investirale tja kamor bi morale ampak v delnice Deželne banke Slovenije (DBS), nepremičnine, zemljišča, bencinske črpalke, trgovine, gostinstvo, bowling centre...
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk se je še v začetku lanskega leta hvalil z "živim kapitalom" v višini 40 milijonov evrov, češ da lahko s tem denarjem takoj kupijo preostale delnice Ljubljanskih mlekarn in postanejo večinski lastniki. In kaj se je zgodilo? Zadruge so za Ljubljanske mlekarne, kjer zaslužijo velik del kapitala, ponudile le 28,5 milijona evrov oziroma deset milijonov evrov manj kot francoski Lactalis. Na koncu so prodali še svoj delež in sedaj je 100% lastnik LM hrvaški Dukat pod mecenstvom francoskega velikana Lactalisa.
Zadruge so ob številnih malih delničarjih tudi lastnice Mercatorjevih franšiznih prodajaln, prek Mercatorja pa kupujejo marsikaj. Od bele tehnike, škropiv in mehanizacije. gradbeni material itd. In nato z verižnimi kompenzacijami poravnavajo terjatve do različnih prehrambnih podjetij, ki zamujajo s plačilom računov. Kako jim bo v primeru prevzema s strani Agrokorja se ne ve.
Jasno pa je, da so zadruge v zadnjih večinoma na napačni poti in namesto, da bi poslovalie na svojem področju, so raje špekulirale z nakupi nepremičnin in različnimi nekoristnimi naložbami.
Slovenske zadruge so imele konec lanskega leta več kot 450 milijonov evrov kapitala, 130 milijonov evrov različnih finančnih naložb in okoli četrt milijarde evrov zemljišč in nepremičnin. Zakaj med zadrugami ni interesa za prevzem katerega od domačih prehrambnih podjetij?
Tudi za nakup Žita se zadruge v zadnjem prodajnem procesu niso "pretegnile" . Očitno so raje odvisni od dobre volje tujcev, ki so (že) zavladali v slovenski prehrambeni panogi...
| Preveč (denarja) zadrug? Slovenske zadruge so lani ustvarile skoraj 800 milijonov evrov prihodkov, kar je za desetino več kot leta 2010 in približno toliko kot Ljubljanske mlekarne, Žito, Droga Kolinska, Kras in Skupina Pivovarna Laško skupaj. Samo največjih 20 zadrug je lani ustvarilo 420 milijonov evrov prihodkov, a na drugi strani zgolj slabih devet milijonov evrov EBITDA in 0,2 milijona evrov čiste izgube. Konec lanskega leta je bilo kar 300 zadrug , medtem ko se je število kmetij v zadnjih desetih letih znižalo za kar 12.000, na slabih 75.000. Ob združevanju zadrug bi lahko le-te nižale stroške poslovanja, a je bilo združitev minimalno... |
