Kmetijski minister Dejan Židan se je včeraj udeležil seje upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije, na kateri je s predstavniki trgovcev govoril o spremembah zakona o kmetijstvu, s katerimi bi plačilni rok za hitro pokvarljive živilske izdelke skrajšali na 30 dni, o čemer smo v naši reviji pred kratkim že pisali. Trgovci skrajšanju rokov v zaostrenih gospodarskih razmerah niso naklonjeni.
Židan je ob robu seje upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije pojasnil, da se je želel s predstavniki trgovcev pogovoriti o predvidenih spremembah zakona ter o njihovem pogledu nanje.Predstavniki zbornice so ministra seznanili s študijo, iz katere izhaja, da mora ministrstvo zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev dobro razmisliti o kakršnih koli ukrepih na področju urejanja odnosov v prehranski verigi. Poudarili so tudi, da je treba spremembe uvesti postopoma.
"Avtorji študije izhajajo iz teze, da bi skrajšanje plačilih rokov lahko močno obremenilo trgovce zaradi višjih obrestnih mer, saj tudi ta sektor v zaostrenih gospodarskih razmerah težje pride do finančnih virov," je poudaril Židan. Pojasnil je, da ministrstvo s spremembo zakona trgovcem ne želi ustvarjati poslovne škode, temveč ugotoviti, kakšno je stanje in kako bi ga lahko izboljšali.
"V tem trenutku govorimo o skrajšanju plačilnih rokov za hitro pokvarljiv blago. Letno je v Sloveniji prodanega približno za pol milijarde evrov takšnega blaga," je ocenil. Dodal je, da želijo 60-dnevni plačilni rok skrajšati v celotni verigi hitro pokvarljivih živilskih izdelkov in ne samo v odnosu med trgovino in industrijo oziroma kmeti.
Tridesetdnevni plačilni rok je Židan utemeljil s tem, da gre v primeru omenjenih živil za skupino izdelkov, ki naj bi imela rok uporabe prav do 30 dni - sadje, zelenjavo in določene mlečne izdelke, plačilni rok za preostale prehrambene izdelke pa bi, kot je zagotovil, ostal pri 60 dneh.
Predsednica zbornice Mariča Lah je pojasnila, da je povprečni plačilni rok v živilski panogi sedaj približno 60 dni. "Če bi se ta rok skrajšal za hitro pokvarljivo blago, bi to pomenilo, da bi morali subjekti v tej panogi v banko po dodatna likvidnostna sredstva," je dejala. Po njenih besedah pa trgovci do teh dodatnih sredstev ne morejo priti, ker so banke še vedno v hudem krču. Po njenih besedah bi uvedba krajšega roka pomenila, da bi bili trgovci prisiljeni iskati oskrbovalne verige v tujini, zaradi česar bi se, kot je poudarila, domače trgovanje bistveno zmanjšalo, zvišale pa bi se maloprodajne cene proizvodov.
Predstavniki zbornice so ministra seznanili tudi s slabim stanjem v trgovini na drobno, saj prehrambena trgovina posluje z izgubo. "Od leta 2008 smo v tej panogi zabeležili 16-odstotni padec prihodkov, drastično pada kupna moč, trendi so samo negativni," je poudarila Lahova.
|
