Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager so pripravili skupen predlog ukrepov (Kisik za gospodarstvo), ki bi po njihovem mnenju Slovenijo lahko pripeljal iz krize.Poudarili so, da so ukrepi medsebojno povezani in se jih ne sme obravnavati le deloma ali posamično. Vladi so ponudili strokovno pomoč pri konkretizaciji in pripravi uresničevanja predlogov. "Ne bomo pa se sestajali z vlado potem, ko bodo odločitve, ki nas zadevajo, že sprejete. Ne želimo in ne bomo pokritje za nepremišljeno ekonomsko politiko," so zapisali.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) menijo, da je del zahtev v dokumentu Kisik za gospodarstvo škodljiv in da bi lahko imel katastrofalne posledice za delavce, upokojence in mlade. Državljani pa bi v prihodnosti zato potrebovali "umetno dihanje", saj bi krizo še poglobili.
Po mnenju sindikalistov rdeča nit gradiva ni razvojna strategija gospodarstva, temveč le nižji stroški delodajalca, z njimi pa manjša socialna varnost ljudi. To po njihovem mnenju države ne more popeljati iz krize, temveč ravno nasprotno.
Izvršna sekretarka Andreja Poje je za RTV Slovenijo opozorila, da minimalna plača delavcu in njegovi družini že zdaj ne more zagotoviti dostojnega življenja. Ob tem se je vprašala, ali želi biti Slovenija "oaza" v Evropi s kitajskimi plačami.
Izvršni sekretar Andrej Zorko je bil posebej zelo oster do ponovnega poziva za ukinitev plačanega odmora za malico, s čimer naj okrepili konkurenčnost gospodarstva. Po njegovih besedah je to le "larifari". Jezi ga tudi ponovni predlog za uvedbo začasnih in občasnih del za brezposelne, saj naj bi to povzročilo neposreden socialni damping.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič pravi, da je dokument pomanjkljiv in meni, da manjkajo predlogi na prihodkovni strani proračuna. Čudi ga tudi, da delodajalci molčijo v zvezi s privatizacijo dobrih podjetij, ki polnijo državno blagajno. in da ni konkretnih predlogov za zagon gradbeništva in lesnopredelovalne industrije.
Semolič je za konec meseca napovedal tudi alternativen dokument sindikatov ter dodal, da Slovenija ne potrebuje toliko ločenega gradiva, temveč skupno gradivo, ki bi nastalo v dialogu socialnih partnerjev, torej socialni sporazum.
