Če se bodo visoke temperature še nadaljevale in se storžki hmelja ne bodo razvili, bo letošnji pridelek eden izmed najslabših.
Leta 2003 je bil povprečni pridelek pod 1000 kilogrami na hektar in mogoče se ponovi celo kaj takega, je za STA ocenila strokovnjakinja za področje hmeljarstva Irena Friškovec.
"Rastne razmere letos niso bile naklonjene rasti in razvoju hmelja. Najprej so ovirale rast hmelja izredno nizke temperature, v začetku maja je velik del slovenskih hmeljišč prizadela tudi toča. Po otoplitvi je nekaj časa hmelj zelo intenzivno rasel, vendar pa so visoke temperature in pomanjkanje padavin v delu junija in v juliju rast in razvoj hmelja zelo ovirale.Razvoj storžkov se je v teh dneh popolnoma ustavil in tako imamo na istih rastlinah vse razvojne faze storžka" je dejala Friškovčeva.
Po otoplitvi v juniju so rastline hmelja začele pospešeno rasti in do konca junija so v večini hmeljišč, ki jih ni prizadela toča v začetku maja, prišle do vrha opore, kar pa je tudi zaželena višina za ta čas. Vendar pa so v večini nasadov rastline ostale ozke s kratkimi stranskimi poganjki, kar je posledica visokih temperatur in pomanjkanja padavin, kajti v Savinjski dolini že od 7. julija ni bilo omembe vrednega dežja.
"Rastne razmere letos niso bile naklonjene rasti in razvoju hmelja. Najprej so ovirale rast hmelja izredno nizke temperature, v začetku maja je velik del slovenskih hmeljišč prizadela tudi toča. Po otoplitvi je nekaj časa hmelj zelo intenzivno rasel, vendar pa so visoke temperature in pomanjkanje padavin v delu junija in v juliju rast in razvoj hmelja zelo ovirale.Razvoj storžkov se je v teh dneh popolnoma ustavil in tako imamo na istih rastlinah vse razvojne faze storžka" je dejala Friškovčeva.
Po otoplitvi v juniju so rastline hmelja začele pospešeno rasti in do konca junija so v večini hmeljišč, ki jih ni prizadela toča v začetku maja, prišle do vrha opore, kar pa je tudi zaželena višina za ta čas. Vendar pa so v večini nasadov rastline ostale ozke s kratkimi stranskimi poganjki, kar je posledica visokih temperatur in pomanjkanja padavin, kajti v Savinjski dolini že od 7. julija ni bilo omembe vrednega dežja.
Hmeljarji zdaj intenzivno namakajo večino hmeljišč. Okoli 550 hektarjev hmeljišč je že opremljenih s kapljičnim namakalnim sistemom, ostale pa namakajo še z razpršilci, a se že srečujejo s pomanjkanjem vode tudi za namakanje.
"Zelo radi rečemo, da avgust hmelj da ali ga vzame. Ekstremno visoke temperature, ki se nadaljujejo tudi v teh dneh ga seveda jemljejo," je še dejala Friškovčeva.
