Podpis prostotrgovinskega sporazuma med EU-jem in ZDA bi prinesel veliko ugodnosti za obe strani, a tudi veliko negativnih. Bo recimo EU popustil pri uvozu gensko spremenjenih živil?
Kar zadeva sektor dobrin široke porabe je pri tej temi še najbolj problematičen uvoz gensko spremenjenih živil ter živil, obdelanih s pesticidi, ali pa s piščanci, namočenimi v kemikalije, ki jih ZDA zaradi strogih evropskih predpisov v EU izvozi le dva odstotka. Vprašanje je, kaj bi se zgodilo z geografsko zaščitenimi imeni proizvodov v novem območju, kot sta šampanjec ali pa, ne nazadnje, tudi kranjska klobasa.Bruto domači proizvod na prebivalca naj bi se po svetu v povprečju zvišal za 3,3 odstotka, toda kdaj naj bi bil sporazum dejansko podpisan, ni znano, saj bodo pogovori verjetno trajali več let. Prvi krog pogajanj se je začel danes v Washingtonu in bo trajal do 12. julija. V Bruslju bo 16. julija sledil dialog s civilno družbo, predstavniki različnih organizacij, zvez in podjetij.
Po analizah nemškega podjetja Bertelsmann Stifungnaj bi se po ukinitvi carine kot tudi drugih trgovinskih ovir bruto domači proizvod na prebivalca v skupno 126 državah dolgoročno občutno povečal. Najbolj v ZDA, za 13,4 odstotka, v 28 državah članicah EU-ja pa pet odstotkov. Od sporazuma bi imele po opravljeni analizi omenjenega podjetja koristi predvsem Velika Britanija - BDP bi se ji zvišal za deset odstotkov, baltske države in države južne Evrope, ki jih je še posebej prizadela gospodarska kriza. Zanje bi uvoz dobrin iz ZDA, kot so obleke, hrana in zdravila, postal cenejši.
