Tradicionalni strokovni sejem GAST za gostinstvo in hotelirstvo v Celovcu. Med novostmi so predstavili tudi vino brez vsebnosti histamina in prvič tudi viski. Z več kot 450 sodelujočimi razstavljavci med katerimi je bilo ponovno precej tudi slovenskih, sodi Gast Celovec med največje strokovne sejme za gostinstvo in hotelirstvo v južni Avstriji in prostoru Alpe-Jadran. Strokovni vinski sejem Intervino, ki je potekal sočasno, je letos predstavil vina brez vsebnosti histamina.
Letos so eno osrednjih točk posvetil temi viskija: od škotskega, kanadskega in ameriškega do viskija z Japonske in Avstrije. Na sejmu minuli konec tedna je bila ob ostalih slovenskih razstavljalcih tudi Pivovarna Laško.
V Kavnem salonu so se predstavili ponudniki kave, kavnih aparatov in pribora za kavne salone. Poleg tega so vsak dan potekale demonstracije in predavanja ter tudi štiridnevna kavna delavnica z barskimi mojstri. Arena piva je na Gastu zaživela lani. Sejemskim prirediteljem je letos uspelo pridobiti dve novi pivovarni, in sicer Gerhard Forstner z avstrijske Štajerske in največjo slovensko pivovarno Pivovarno Laško.
Z več kot 19.000 obiskovalci iz stroke je bil ta dogodek najpomembnejše panožno srečanje za gostinstvo in hotelirstvo v južni Avstriji in prostoru Alpe-Jadran. Poudariti je treba tako število kot tudi raven obiskovalcev iz stroke. "Smo prizorišče, ki povezuje obiskovalce iz stroke, trende na področju proizvodov in strokovne teme," je poudaril direktor sejmišča inž. Erich Hallegger. Razstavni spekter je segal od opreme in naprav, preko živil in pijače do gostinskih sistemov in wellnessa.
Intervino je predstavilo vino brez vsebnosti histamina in velja za največjo vinska razstavo južne Avstrije. Več kot 80 vinogradnikov in trgovcev iz Avstrije, Italije in Slovenije je nudilo pokušino in nakup belih, rdečih, penečih, vrhunskih in bio vin.
Novost so bila tako imenovana vina brez vsebnosti histamina, ki jih je širši javnosti prvič v Celovcu predstavil predvsem gradiščanski vinogradnik Weiss.
KAJ JE HISTAMIN?
| Histamin je biološka snov, ki se nahaja v mnogih živilih. Je pa tudi ena izmed kemičnih snovi, ki se sprošča v telesu kot del alergijske reakcije, ki povzroča značilne alergijske simptome, kot so srbenje, kihanje, težko dihanje in otekanje. V telesu, zlasti v črevesni sluznici, imamo encim, ki omogoča razgradnjo histamina, imenuje se diaminooksidaza (DAO). Ta encim torej omogoča, da s hrano zaužiti histamin razpade in se ne zadržuje v telesu ter ne povzroča sicer poznanih histaminskih učinkov. Nekateri ljudje imajo prenizko raven DAO v črevesju in krvi, zato se zadržuje v telesu preveč histamina in posledica so simptomi, ki so podobni histaminskim pojavom pri pravi alergiji. Bolezen se imenuje histaminska intoleranca (HIT). Ti simptomi se največkrat pojavijo po zaužitju hrane, ki vsebuje velike količine histamina že v svoji naravni sestavi. Znanstveniki menijo, da histaminska intoleranca ni prirojena. S težavami zaradi histaminske intolerance se sooča približno 1% Evropejcev, med njimi najpogosteje ženske. Ta intoleranca je pogosto spremljevalni pojav drugim intolerancam ali alergijam. Živila, ki vsebujejo še posebej veliko histamina, so: • peneče vino, vino, pivo, jabolčnik, fermentirane in žgane pijače, • kislo zelje in druga kisla hrana, • kis in živila, ki vsebujejo kis, kot na primer kisle kumarice, majoneza, kečap, gorčica in prelivi, • tofu in sojine omake, • parmezan in ostali siri, • klobase in ostale predelane mesnine (salama, šunka, pršut, slanina), • gobe, • prekajene in konzervirane ribe (tuna, losos, slaniki) in rakci, • pripravljene solate, • konzervirana zelenjava, • suho sadje, semena, oreščki, • kvas, • čokolada, kakav. |
