Svetovna proizvodnja vina je lani naglo padla zaradi slabega vremena in nove evropske politike praznenja "vinskih jezer". Čile in ZDA imata po zadnjih objavah najvišjo rast.
Uradni podatki kažejo, da smo v Sloveniji z živalskimi izdellki precej bolje preskrbljeni kot z rastlinskimi. Statistični urad (SURS) za leto 2011 poroča o najvišji stopnji samooskrbe z vinom, ki je kar 94-odstotna.
Svetovna proizvodnja vina je lani naglo padla zaradi slabega vremena in nove evropske politike praznenja "vinskih jezer".
Mednarodna organizacija za vinsko trto in vino (OIV) je konec minulega tedna objavila, da je svetovna proizvodnja v letu 2012 padla za šest odstotkov in znaša 251 milijonov hektolitrov, kar je zelo nizka stopnja.
Proizvodnja v Evropski uniji je padla na 141 milijonov hektolitrov oziroma za deset odstotkov, Francija pa je doživela največji padec, 17 odstotkov v primerjavi z zelo dobrim letom 2011.
Federico Castelucci, glavni direktor OIV-a je dejal:"Leto 2012 je bilo težko zaradi naglega padca proizvodnje, trgovinski tokovi pa so ostali v glavnem stabilni. Cene so rasle tudi zaradi povečane porabe".
Po njegovih besedah je skupni izvoz vina ostal na stabilnih 101 milijonu hektolitrov in sicer se je po dolgem obdobju trend rasti ustavil. Kriva je politika EU, ki je težila k omejevanju trte in tako je od 2008. do 2011. prišlo do zmanjšanja površin s trto. Namesto želenih 175.000 hektarjev je izginilo kar 269.000 hektarjev vinograda.
IN KAKO JE V SLOVENIJI?
| V tržnem letu 2011/2012 je v Sloveniji proizvodnja vina znašala 849.800 hektolitrov. Stopnja samooskrbe v bilanci za vino je dosegla 101,4 odstotka. Prebivalec Slovenije je v opazovanem obdobju po podatkih državnega statističnega urada v povprečju popil 39,9 litra vina. Največji delež v skupni proizvodnji vin je v Sloveniji predstavljala proizvodnja belih vin. V tržnem letu 2011/2012 je ta znašal 70 odstotkov vse proizvodnje vina. Največji delež, 67 odstotkov, je prispevala proizvodnja vin z zaščiteno označbo porekla, proizvodnja vin z zaščitenim geografskim poreklom pa je v skupni proizvodnji predstavljala 27 odstotkov. |
