"Ključno pri manifestu je, da smo se vprašali, kako lahko slovensko kmetijstvo prilagodimo tako, da bo nudilo boljši dostop do lokalne hrane v Sloveniji, obenem pa bo dovolj podprto, da lahko trajnostno živi in nastaja," je na današnjem dogodku za medije v Ljubljani povedala predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Manca Kozlovič.
Prek izvajanja različnih aktivnosti z mladimi iz različnih okoljih in s predstavniki nacionalnih institucij v zadnjem letu so tako izoblikovali nekaj ključnih sporočil. Med drugim želijo opozoriti na odtujenost med potrošniki in kmeti, ki zmanjšuje podporo lokalni hrani, na premalo znanja v javnosti o tem, kako nastaja hrana, na naslovitev mita o dragi lokalni hrani ter na nestabilne dohodke, nizko socialno varnost in slabo pogajalsko moč kmetov.
V manifestu izpostavljajo tudi vprašanje ekstremnih vremenskih pogojev, ki ogrožajo pridelavo hrane, nizke prehranske varnosti in nepravične porazdelitve vrednosti v prehranskih verigah, kjer kmetje prejmejo najmanjši delež.
"Projekt je pokazal kompleksnost področja prehranskega sistema, še posebej v Sloveniji. Prek različnih aktivnosti smo se lahko pogovarjali z mladimi iz različnih okolij in z različnim predznanjem, z odraslimi ter tudi s predstavniki nacionalnih institucij. Ob koncu projekta lahko rečem, da nam je celotno sodelovanje pokazalo, kako je treba premostiti razlike, poiskati skupne imenovalce in s tem narediti velik korak k spremembi, ki ustreza vsem," je poudarila Kozlovič.
Na ključno vlogo potrošnika, ki s svojimi nakupi odloča o tem, kakšne prehranske sisteme želi imeti, pa je opozorila Doris Letina iz Zveze podeželske mladine. V luči tega se ji zdi pomembno transparentno informiranje oziroma označevanje ne samo porekla, ampak izvora živil, ki jih potrošnik razume.
"Zavedamo se, da je potrošnik cenovno zelo elastičen, da morajo biti nakupi racionalni, ampak v Sloveniji povprečno gospodinjstvo za izdatke za hrano porabi 16,2 odstotka. Če pogledamo razmerja moči v verigi preskrbe s hrano, lahko ugotovimo, da kmet dobi samo nekaj odstotkov na koncu. Če bomo želeli imeti trajnostne prehranske sisteme, ki si jih zaenkrat zelo želimo, ampak velikokrat ostane to samo v besedah in na papirju, bomo morali tudi kot potrošniki spremeniti svoje navade," je dodala.
V okoljski organizaciji Focus pa so spomnili na vidik okoljske pravičnosti v času mnogoterih kriz, ki jih poznamo danes. Ena izmed njih so tudi podnebne spremembe, ki imajo največji učinek in vpliv ravno na področje kmetijstva in naše prehrane, je poudarila njihova predstavnica Živa Kavka Gobbo.
"Trenutne geopolitične zadeve so pokazale na krhkost globalnih dobavnih verig in jih tudi prekinile. Že vojna v Ukrajini je bila ena izmed pokazateljev, da je očitno z organizacijo našega prehranskega sistema v trajnostnem smislu nekaj močno narobe," je dodala.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
