Zaradi tega so resno zaskrbljeni. Po njihovih opozorilih odpovedi pogodb in zmanjševanje naročil neposredno ogrožajo stabilnost slovenske dobavne verige, slabšajo položaj kmetov in zmanjšujejo prisotnost domačih prehrambnih proizvodov na trgu.
Takšne spremembe lahko resno prizadenejo finančno stabilnost kmetov, otežijo načrtovanje proizvodnje in povečajo negotovost pri dolgoročnem vlaganju v kmetijsko dejavnost. Posledično se lahko zmanjša tudi razpoložljivost kakovostnih slovenskih živil za potrošnike, so zapisali v sporočilu za javnost.
Iz Mercatorja so sicer za STA sporočili, da so zaradi navedb o prekinitvi ali omejitvi sodelovanja izrazito presenečeni. Zagotavljajo, da v zadnjih mesecih niso odpovedali pogodbe ali spremenili pogojev poslovanja z nobenim kmetom ali zadrugo.
V KGZS so sicer spričo informacij članov glede dogajanja v prehranski verigi znova poudarili pomen celovite sledljivosti živil kot bistvenega elementa zanesljive in poštene dobavne verige.
Eden od temeljnih ukrepov, ki ga zahtevajo tudi v protestnih zahtevah do vlade, je uvedba masnih bilanc in nadzora porekla z analizo izotopov, da bo pot vsakršnega živila od izvora do trgovskih polic pregledna in ne bo mogla predstavljati negotovosti za slovenske pridelovalce in potrošnike.
Pravilnik o uvedbi masnih bilanc za sveže nepakirano meso je bil sprejet spomladi 2022, a se je s spremembami vedno podaljševalo prehodno obdobje in pravilnik še ni v celoti uveljavljen v praksi, so opozorili v zbornici.
Zato zahtevajo takojšnjo izvedbo vseh potrebnih postopkov za uveljavitev masnih bilanc ter hkrati usklajevanje njihove uvedbe tudi za druge skupine kmetijskih proizvodov, je zapisal predsednik KGZS Jože Podgoršek.
V zbornici so omenili raziskavo, ki so jo izvedli Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jožef Stefan in nekatere druge ustanove. Po njej je 79 odstotkov svinjskega mesa, ki se na trgu prodaja kot slovensko, uvoženega in zgolj označenega kot slovenskega. To po prepričanju KGZS kaže na resne pomanjkljivosti pri sledljivosti in označevanju porekla ter spodkopava zaupanje potrošnikov v domačo ponudbo in poštenost trga.
Kot enega glavnih vzrokov obstoječih pritiskov na kmete in dobavitelje pa v zbornici vidijo tudi gospodarsko negotovost, povezano z dvigom minimalne plače in uvedbo obvezne božičnice, ki da dodatno povečuje stroške poslovanja in otežuje stabilnost poslovnega okolja v kmetijskem sektorju.
Vir: sta
Foto: KGZS
