| Slovenski program razvoja podeželja 2014-2020, ki je bil podaljšan za dve leti, je Evropska komisija potrdila leta 2015 in je bil po Miheličevih besedah eden najobsežnejših in pomembnejših razvojnih programov za slovensko podeželje. |
Ob začetku izvajanja je imela Slovenija za izvajanje ukrepov na voljo približno 1,1 milijarde evrov, z naknadnimi spremembami pa je razpoložljiv finančni okvir povečala na približno 1,5 milijarde evrov. Ker se lahko po pravilih dodeli nekoliko več sredstev, saj na koncu vsi kmetje ne črpajo v celoti vsega dodeljenega denarja, so na agenciji razdelili približno 104 odstotke razpoložljivih sredstev ali približno 1,57 milijarde evrov, na koncu pa izplačali 1,5 milijarde evrov.
Porabljenih je bilo 99 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev, kar po Miheličevih besedah pomeni, da je bil program zelo uspešen, saj da ga zaznamujeta visoka stopnja realizacije in učinkovito črpanje evropskih in nacionalnih sredstev. Slovenija je bila pri črpanju tudi nekoliko nad povprečjem EU. Predvsem lani, ko se je junija iztekel rok za vložitev zahtevkov za vloge, so imeli na agenciji zelo veliko dela in obravnavali dvakrat toliko zahtevkov kot pretekla leta.
V okviru programa so bile podprte različne naložbe v modernizacijo, prestrukturiranje in razvoj kmetij, pri čemer so skupna plačila za naložbene ukrepe znašala 350 milijonov evrov. S sredstvi so podprli 1816 mladih prevzemnikov in skupaj v ta namen izplačali skoraj 65 milijonov evrov. Mihelič je med pomembnejšimi dosežki programa omenil tudi področje znanja, usposabljanja in svetovanja. V različne oblike svetovanja se je vključilo približno 140.000 udeležencev, s čimer so bili zastavljeni cilji preseženi.
V okviru programa in pobude LEADER je bilo v izvajanje lokalnih razvojnih strategij vključenih približno 69 odstotkov slovenskega podeželskega prebivalstva, podprli so številne lokalne projekte, ki so prispevali k razvoju podeželskih območij in ustvarjanju novih delovnih mest. Skupno je bilo v okviru programa na podeželju ustvarjenih dodatno približno 160 novih delovnih mest, skupna izplačila za pobudo LEADER pa so znašala 66 milijonov evrov.
Več kot 20 odstotkov kmetij je sodelovalo v shemah kakovosti in lokalne prodaje, kar je prispevalo k večji dodani vrednosti kmetijskih proizvodov. Kot enega osrednjih okoljskih ukrepov programa je Mihelič navedel ekološko kmetovanje, saj to spodbuja trajnostno rabo naravnih virov, prispeva k varovanju tal, voda in biotske raznovrstnosti in krepi odpornost kmetij na podnebne spremembe. Za ta namen je bilo po programu izplačanih skoraj 100 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar predstavlja približno 107 milijonov evrov.
V okviru podpor za naložbe, predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov je bilo podprtih 467 projektov in izplačanih skoraj 93 milijonov evrov, od tega je bilo 180 projektov ekološkega kmetovanja, za katere je bilo namenjenih 43 milijonov evrov. V okviru podpor za naložbe v kmetijska gospodarstva je bilo sofinanciranih 2426 projektov v skupni vrednosti 162 milijonov evrov.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
