Šibka rast v začetku leta ob stabilizaciji domačega gospodarstva
Leto 2025 se za slovensko gospodarstvo ni začelo najbolj uspešno. Industrijska proizvodnja in izvoz sta upadla zaradi upočasnjenega zunanjega povpraševanja ter negotovosti na ključnih trgih EU. Neto trgovanje je tako negativno prispevalo k bruto domačemu proizvodu, saj se je izvoz na medletni ravni zmanjšal, uvoz pa povečal. Pozitiven prispevek je izhajal iz povečanja zalog. Razmere so se v drugi polovici leta stabilizirale. Gradbena dejavnost je pospešila rast, zasebna potrošnja gospodinjstev pa je ostala odporna. Zasebna potrošnja je še naprej predstavljala ključno gonilo rasti, okrepila pa sta jo dobra prodaja avtomobilov in zmerna rast. Povečala se je tudi državna potrošnja, deloma zaradi ukrepov za obnovo po hudih poplavah. Po ocenjeni gospodarski rasti v višini 1,0 % v letu 2025 - kar je znatno pod povprečjem pred pandemijo - je pričakovano, da bo gospodarska rast pospešila na približno 2,8 % v letu 2026. V letu 2027 naj bi se stabilizirala pri 2,4 %.
»Slovenija je šla v letu 2025 skozi prehodno obdobje. Upočasnitev je bila predvsem posledica zunanjih dejavnikov, medtem ko je domača poraba ostala odporna,« je povedal Michael Kolb, izvršni direktor skupine Acredia Group (na fotografiji).
»Ob rastočih naložbah v infrastrukturo in izboljševanju zunanjega povpraševanja pričakujemo, da se bo rast od leta 2026 dalje znatno okrepila.«
Naložbe in zunanje povpraševanje kot gonilo pospeška
Pričakovano okrevanje bodo podpirale predvsem naložbe v infrastrukturo in nestanovanjsko gradnjo, postopna normalizacija zasebne potrošnje ter izboljšanje zunanje porabe. Močna vpetost Slovenije v vrednostne verige EU ostaja ključen dejavnik, saj gre hkrati za strukturno prednost ter vir odvisnosti.
Inflacija se stabilizira, strukturni stroškovni pritiski pa ostajajo
Inflacija je v letu 2025 v povprečju znašala 2,4 %, pri čemer so se četrtletne stopnje gibale med 1,9 % in 2,8 %. Gibanje cen sta zaznamovali predvsem energetika in hrana. Cene hrane so se na medletni ravni zvišale za približno 7 %, medtem ko so se stroški bivanja jeseni povečali zaradi uvedbe nove omrežnine za električno energijo ter višjih cen ogrevanja. Inflacija v storitvenem sektorju se je v zadnjem obdobju znižala pod 3 %. Za leti 2026 in 2027 se pričakuje stabilizacija inflacije pri približno 2 %, saj bodo bazni učinki postopno izzveneli, rast plač pa bo ostala solidna, a manj dinamična kot v letu 2025. »Inflacija v Sloveniji je na splošno pod nadzorom, vendar dinamika strukturnih stroškov ostaja pomemben dejavnik. Medsebojni vpliv močne rasti plač, demografskih omejitev in razvoja storilnosti bodo ključnega pomena za ohranjanje konkurenčnosti,« dodaja Kolb.
Trg dela ostaja pod pritiski
Trg dela se je v letu 2025 nekoliko ohladil, vendar na splošno ostaja zaostren. Izguba delovnih mest v industriji in gradbeništvu še naprej sovpada s trajnim pomanjkanjem delovne sile. Hkrati je zrasel javni sektor, še zlasti na področjih zdravstva in izobraževanja. Registrirana stopnja brezposelnosti je znašala približno 4,6 %. Močna rast plač – zlasti v javnem sektorju po izvedbi plačne reforme – je presegla rast storilnosti, kar povečuje srednje- in dolgoročne pritiske na konkurenčnost ter fiskalno vzdržnost.
Kljub trdnemu okvirju strukturni izzivi ostajajo
Slovenija ima koristi od stabilnega institucionalnega okvirja, podjetjem naklonjenega regulativnega okolja ter na splošno zdravih javnofinančnih temeljev. Kljub temu strukturna tveganja niso izginila, med drugim pa vključujejo nerazvite kapitalske trge, naraščajoče fiskalne pritiske ter izrazito odvisnost od gospodarskega cikla EU. Potrjena bonitetna ocena A1 poudarja stabilne makroekonomske temelje Slovenije, čeprav podjetja še naprej poslujejo v okolju, ki ga zaznamujejo zunanje negotovosti.
.
Vir/Foto:: MA marketing d. o. o.
