»Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli pred dvanajstimi leti. Prvič smo priznanja podelili leta 2015. Ko smo snovali ta projekt se živo spominjam primera, a zdaj ne bom povedal te blagovne znamke, ko so lansirali odličen izdelek in sicer brezalkoholno pijačo brez dodanega sladkorja. Po dobrem letu je potem ta inovacija odšla s tržišča in ko smo to slišali na Inštitutu, smo bili zaradi tega kar malo žalostni, da tega izdelka ni več. Ko sem povprašal na podjetju, kaj se je zgodilo, so mi povedali, da so bili verjetno prehitri in da jih mogoče potrošniki niso prepoznali. Na trgu so namreč velike blagovne znamke multinacionalk, ki vlagajo ogromno v promocijo in ravno to je po mojem ena največjih težav oz. omejitev s katerimi se soočajo slovenski proizvajalci. Preprosto je tako, da težko konkurirajo pri oglaševanju velikim svetovnim podjetjem. Po drugi strani pa je ravno naš projekt poskus pomoči majhnim in ob desetletnici smo naredili analizo, ko smo več kot 100 do takrat nagrajenih živil poiskali na trgu in na našo ter njihovo srečo, ugotovili, da jih je ¾ še vedno aktivnih. Vsako leto te analize ne delamo ampak dejstvo je, da so podatki pokazali, da je takih izdelkov, ki so ostali in dobili našo nagrado bistveno več kot tistih, ki niso bili nagrajeni. To nas navdaja z zadovoljstvom in je naš kamenček v mozaiku s katerim želimo pomagati našim podjetjem in jim med potrošniki dati promocijo, tudi za potrditev njihovim razvojnim ekipam. Tem ljudem je treba dati namreč posebno podporo pri prepričevanju njihovih vodstev, da si taki projekti inovativnosti zaslužijo pomoč in da se odločijo včasih tudi za kak tvegan izdelek. Nenazadnje to velja tudi za trgovce, da jih dajo na police," je dejal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Na vprašanje, če si potrošniki in trg sploh želijo stalnega menjavanje izdelkov in dodajanja novih pa je odgovoril takole....
"Leta 2024 smo opravili zadnjo raziskavo v kateri smo obiskali vse največje slovenske trgovce in trgovine in na njihovih policah našli več kot 30.000 različnih živilskih izdelkov. To je številka, ki kaže kakšna je ponudba živil našim potrošnikom. Moramo se zavedati, da so ta živila uvrščena v neke ožje skupine. Če vzamem za primer jogurte, lahko naš potrošnik izbira med več 100 izdelki. Tukaj je potem odločitev na posamezniku, da se odloča na osnovi cene ali zaupanja v blagovno znamko medtem ko je hranilna sestava izbirnostni razlog nakupa predvsem pri tistih bolj ozaveščenih kupcih in potrošnikih. In tukaj smo mi, ki moramo pomagati, da tudi tisti manj ozaveščen lažje prepoznajo izboljšana živila. Od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. praktičnost uporabe, okolju ter ohranjanju tradicionalnih slovenskih jedi. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, v podporo zdravju potrošnikov. Kot zelo koristno vidimo skrb za zmerno vsebnost sladkorja in soli ter vključevanje zelenjave, stročnic, semen in polnovrednih žit. Med nagrajenimi so tudi kruhi z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine, ki je, kot kažejo nacionalne raziskave, Slovenci še vedno zaužijemo premalo. Uživanje živil iz polnovrednih žit je ena najpreprostejših navad, s katerimi lahko izboljšamo kakovost prehrane brez večjih stroškov ali odpovedovanja. Naša nedavna raziskava je pokazala, da z zelo preprosto spremembo - če del belega kruha nadomestimo s polnozrnatim, lahko občutno povečamo dnevni vnos prehranske vlaknine, ne da bi spreminjali količino zaužitega kruha. Kruh namreč zavzema pomemben delež v prehrani večine prebivalcev, zato predstavlja odlično priložnost za izboljšanje prehrane celotne populacije."
Inštitut za nutricionistiko je včeraj razglasil najbolj inovativna živila leta 2026, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Letos so nagrade prejeli Žito za njihov proteinski kruh, Pekarna Spar za Pecivo Viktor, Amafood za Musli brez glutena, z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo Mu Skyr, Mlekarna Planika za Kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator Minute: Zelena vitalka in Fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za Bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape. |
Vir/Foto: Instore
