MKGP je danes organiziralo posvet o viziji razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji do leta 2040, poimenovani: »Naše kmetijstvo in hrana v 2040«.
Njen namen je oblikovati jasen nacionalni strateški okvir, ki bo omogočal usklajeno usmerjanje politik ter dolgoročno perspektivo za kmetije in celotno verigo preskrbe s hrano.
Posvet predstavlja enega od pomembnih naslednjih korakov v procesu priprave ambiciozne, vključujoče in trajnostno naravnane Vizije 2040. Na njem je ministrstvo predstavilo proces ter dosedanje aktivnosti in povzetek ključnih izzivov, trendov in ciljev, ki jih zaznavajo deležniki in resorna ministrstva. Posebej so bila izpostavljena odprta vprašanja, kjer so bila zaznana največja razhajanja in pri katerih bo treba poiskati kompromisne rešitve.
Prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil analizo ključnih kazalnikov in trende po vseh treh segmentih trajnosti celotnega kmetijsko-prehranskega sistema: ekonomskem, družbenem in okoljskem. Ta strokovna izhodišča so pomemba analitična podlaga za nadaljnjo poglobljeno razpravo o potrebnih strukturnih spremembah in mehanizmih razvoja kmetijsko-prehranskega sistema, s katerimi si bomo kot družba prizadevali doseči cilje, zastavljene v Viziji 2040.
Na okrogli mizi so sodelovali: predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, dr. Jože Podgoršek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Tatjana Buzeti, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Tatjana Zagorc, generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob in predstavnik Skupnosti naravnih parkov Slovenije in strokovni vodja Notranjskega parka Tomaž Jančar.
Konstruktivna razprava je še enkrat znova dokazala, kako pomemben je pri pripravi Vizije 2040 celovit in vključujoč pristop. Kmet je namreč ključen za prehransko varnost in ohranjanje podeželja, pri čemer potrebuje predvsem stabilno in spodbudno okolje. Prav to je namreč eden od pomembnih vidikov pri odločanju mladih za ta poklic. Tudi zato je treba izboljšati sodelovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano in okrepiti njihovo pogajalsko moč.
V razpravi je bilo med drugim izpostavljeno, da se odpornost živilskopredelovalne industrije gradi doma s čim večjo prodajo izdelkov na domačem trgu. Slednje velja tudi za spodbujanje ekološkega kmetijstva. Zato pa je, so se strinjali govorci, nujno dvigniti ugled in spoštovanje do kmeta in kmetijstva, pri čemer so še posebej izpostavili vlogo medijev. Poskrbeti je treba tudi za čim bolj jasno označevanje izdelkov in dvig prehranske pismenost. Da bi vse to dosegli, potrebujemo jasne in ciljne ukrepe, ob tem pa ne bo šlo brez okrepitve vloge znanja, kmetijskega svetovanja in prenosa dobrih praks iz tujine.
»Vizija 2040 bo prvič doslej zajemala celoten kmetijsko-prehranski sistem – od kmetije, predelave hrane, repromateriala, logistike in distribucije, trgovine do potrošnika. Pri tem moramo upoštevati geopolitične razmere in izzive sodobnega časa, kot so podnebna, vodna in biodiverzitetna kriza, demografske spremembe, spremenjena družbena pričakovanja in raba novih tehnologij zlasti na področju digitalizacije. Spreminjajo se tudi prehranske navade potrošnikov, ki dajejo vse več poudarka zdravju, etiki in okolju. Ob omejenih finančnih virih bo v prihodnjem programskem obdobju ključnega pomena postavljanje prioritet in tesnejše sodelovanje med politikami. Odločitve morajo temeljiti na podatkih in dolgoročno usmerjati sistem. Vizija 2040 bo zato morala zagotoviti pravičen, uravnotežen in konkurenčen model preskrbe s hrano, ki temelji na sodelovanju.«
Ministrica za kmetijstvo, Mateja Čalušić (na fotografiji), je dejala: Vizija 2040 bo prvič doslej zajemala celoten kmetijsko-prehranski sistem – od kmetije, predelave hrane, repromateriala, logistike in distribucije, trgovine do potrošnika. Pri tem moramo upoštevati geopolitične razmere in izzive sodobnega časa, kot so podnebna, vodna in biodiverzitetna kriza, demografske spremembe, spremenjena družbena pričakovanja in raba novih tehnologij zlasti na področju digitalizacije. Spreminjajo se tudi prehranske navade potrošnikov, ki dajejo vse več poudarka zdravju, etiki in okolju. Ob omejenih finančnih virih bo v prihodnjem programskem obdobju ključnega pomena postavljanje prioritet in tesnejše sodelovanje med politikami. Odločitve morajo temeljiti na podatkih in dolgoročno usmerjati sistem. Vizija 2040 bo zato morala zagotoviti pravičen, uravnotežen in konkurenčen model preskrbe s hrano, ki temelji na sodelovanju.«
Ministrstvo proces priprave Vizije 2040 vodi na transparenten in vključujoč način v dialogu z vsemi: stroko, nevladnimi organizacijami, kmeti in najširšo javnostjo. Marca je bil izveden širok in odlično obiskan posvet na Brdu pri Kranju, kjer je imela najširša javnosti možnost podaje mnenj in predlogov.
V proces so vključeni tudi vsi resorji v Vladi Republike Slovenije, s katerimi je ministrstvo že izvedlo delavnico ter pridobilo njihova stališča glede izzivov in rešitev v kmetijsko-prehranskem sistemu.
Izvedena je bila zelo obsežna spletna anketa, ki je trajala od 16. junija do 20. julija 2025, k izpolnjevanju katere je bilo povabljenih kar 49 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijsko-prehranskega sistema.
V teku so poglobljeni intervjuji z izbranimi strokovnjaki iz različnih strok in področij, ki bodo z različnih zornih kotov ponudili uvid v stanje in razvoj kmetijsko-prehranskega sistema, v pripravi pa je tudi usmerjena anketa za kmetovalce. V zgodnji jeseni sledijo še delavnice, ki bodo obravnavale najbolj pereča vprašanja, ki so izšla iz vseh predhodnih faz priprave Vizije 2040, in opredelile smer, v katero želijo dolgoročno voditi kmetijsko–prehranski sistem.
Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
