Za blago iz EU naj bi splošna carinska stopnja znašala 15 odstotkov. S Kitajsko vsaj do 12. avgusta še velja trgovinsko premirje, nato pa je pod Donaldom Trumpom možno vse, saj je že ostale carinske stopnje določil kar sam, večinoma v posebnih pismih. Za Indijo je določil 25-odstotno stopnjo, za večino brazilskega blaga pa 50-odstotno itd.
Posledice njegove politike lahko še pridejo do izraza za domači proizvodni sektor, ki je odvisen od tujih dobav, nove analize pa kažejo, da bi se lahko stroški ameriških tovarn povečali z dveh na 4,5 odstotka.
Junijska raziskava ameriške centralne banke (Federal Reserve) je pokazala, da bodo podjetja v povprečju polovico svojih carinskih stroškov prenesla na ameriške potrošnike prek višjih cen. Podatki ministrstva za delo kažejo, da so ZDA odkar je Trump aprila uvedel prve carine, izgubile 14.000 delovnih mest v proizvodnji.
Najnovejša ocena proračunskega laboratorija Univerze Yale je, da bi lahko zaradi carin v povprečnem gospodinjstvu letno izgubili 2400 dolarjev.
Vir/Foto: InStore
