"V tujino smo izvozili skupno 1,2 milijona hektolitrov," je povedal Ernst Büscher, tiskovni predstavnik nemškega inštituta za vino (DWI). Kljub temu je grožnja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo uvedel 200-odstotne carine na vino, šampanjec in druge alkoholne pijače iz Evropske unije, zaskrbljujoča.
"Če bi se to zgodilo, bi nemški vinski trg popolnoma propadel. Že 25-odstotne carine iz leta 2019 so povzročile padec vrednosti nemškega izvoza vina za več kot 20 odstotkov," je dejal Büscher.
ZDA so najpomembnejši izvozni trg za nemška vina. Povprečna cena vin se je lani zvišala za 22 centov na liter, na 4,75 evra. Na rastočem kitajskem trgu je še posebej priljubljen blago sladki rizling. Mladi imajo takšna vina radi zaradi svežega okusa in nizke vsebnosti alkohola. Nemčija se na tem trgu dobro znajde, saj več kot dve tretjini, 69 odstotkov, njenih vinogradov predstavljajo ravno bele sorte.
Trend k svežim, lahkim vinom je svetovni pojav, tako kot vse večja ozaveščenost o zdravi prehrani.
Büscher je še opozoril na svetovno prekomerno proizvodnjo vina, ki je lani dosegla 16 milijonov hektolitrov. Je pa vrednost izvoženega nemškega vina v letu 2024 ostala stabilna pri 384 milijonih evrov. Povprečna cena, ki so jo proizvajalci dosegli za liter vina na tujih trgih, se je znižala za 11 centov, na 3,24 evra.
"Nemški izvozniki vina se soočajo s hudo konkurenco drugih vinorodnih dežel, ki lahko vino pogosto pridelajo z bistveno nižjimi stroški," je pojasnila Monika Reule, direktorica DWI.
"Potrošniki v Nemčiji vse pogosteje izbirajo belo vino in rosé ter brezalkoholne sorte. Brezalkoholna vina večinoma kupujejo kot dopolnilo standardnim vinom," je poidaril Büscher.
Čeprav so po analizi NielsenIQ lani prodali 86 odstotkov več brezalkoholnih vin, je njihov delež na celotnem trgu še vedno relativno majhen, okoli 1,5 odstotka. Delež belih vin je stabilen pri 47 odstotkih. Več kot polovica prodanih belih vin, 55 odstotkov, je domače pridelave, kar je dve odstotni točki več kot doslej.
Vir: dpa
Foto: Pixabay
