Kvinoja ali v izvirniku Quinoa je čudežno živilo, doma v glavnem v Peruju in Boliviji, a s trendom širjenja zdrave prehrane je vedno bolj popularna tudi v zahodnem svetu.
Bi se pa lahko to še bolj spremenilo v prihodnosti, če jo bodo začeli proizvajati v večjih količinah kot predlaga Marc Tester iz Znanstveno-tehnološke univerze kralja Abdulahha v Savdijski Arabiji, ki mu je uspelo ločiti gen kvinoje, ki povzroča proizvodnjo saponina, kemijske sestavine, ki ji daje preveč grenak okus.
Ta ločitev bi lahko pomenila revolucijo in gojenje kvinoje brez saponina s proizvodnjo sladkega semena.
"Mati vseh žitaric" drevne civilizacije Inkov, bi lahko po zadnjih ugotovitvah in raziskavah znanstvenikov postala eno najpomembnejših živil prihodnosti oz. sodobnega časa.
Seme kvinoje je podobno kuhani proseni kaši, le, da je spiralasto zavito in ploščato. Sam okus je (bil doslej) preveč izrazit, malce celo dimljen. Kvinoja je zelo zdravo in z beljakovinami ter rudninami bogato živilo, zaradi česar je priporočljivo, da jo uživate čim bolj pogosto.
Znanih je več kot 120 vrst kvinoje, vendar pa jo gojijo samo tri vrste, za katere so značilna bleda in belkasta semena. Ostale vrste kvinoje imajo rdeča ali črna semena. Saponin je snov, katero s posebnimi postopki odstranijo že sami proizvajalci semen, po žetvi jo namreč dolgo močijo in sušijo.
Kvinoja je primerna za vse, tudi za osebe, ki trpijo za celiakijo, saj ne vsebuje glutena. Med drugim vsebuje skoraj 4-kratno količino kalcija, kot ga najdemo v pšenici, kot tudi 2 krat več fosforja in pol več železa. Njena dobra lastnost pa je tudi ta, da vsebuje občutno manj ogljikovih hidratov, kot ostala žita.
Kvinoja je izredno uravnotežena, popolna in tako tudi idealna prehrana za astronavte. Poleg vseh že omenjenih pozitivnih lastnosti pa ima kvinoja tudi pozitivne učinke na človeško telo. Preprečuje namreč raznorazne vnetne procese, deluje proti visokemu krvnemu tlaku in pomaga pri tvorbi nevronov, kot tudi pri tvorbi zdravega mleka pri materah, ki dojijo. Vsestranska je ravno zaradi tega, saj lahko nadomesti skoraj vse žitarice v različnih jedeh. Je kot samostojna jed, ali kot priloga oziroma sestavina (npr. v juhi, glavni jedi, solati,…). |