Letos naj bi realne plače v Sloveniji zrasle za okrog 4 odstotke, kar je ena od višjih stopenj dohodkovne rasti v zadnjem desetletju in bistveno nad napovedano 2-odstotno rastjo produktivnosti. Januarski podatki to veselje hitro umirijo. Realni prihodki v maloprodaji so bili za 1,5 odstotka nižji kot januarja lani, rahlo decembrsko izboljšanje pa se je razblinilo brez zaleta. Hkrati je UMAR svojo pomladansko napoved gospodarske rasti oblikoval pred konflikti na Bližnjem vzhodu in energetskim šokom, ki je sledil, zato optimizem, ki ga napoved izraža, stoji na precej negotovih tleh. Potrošnja, ki bi jo rast kupne moči morala okrepiti, ostaja zadržana.
Po podatkih Statističnega urada RS je bil največji januarski upad zabeležen pri prodaji motornih goriv, kjer so prihodki upadli za 9,1 odstotka. Če goriva izključimo, so bili prihodki v maloprodaji praktično nespremenjeni, le za 0,1 odstotka višji kot leto prej. Prodaja neživilskih izdelkov se je povečala za 1,1 odstotka, prodaja živil se je zmanjšala za 1,5 odstotka, prihodki v prodaji motornih vozil pa so na letni ravni upadli za 0,9 odstotka. Na mesečni ravni so bili januarski prihodki za 1,9 odstotka nižji kot decembrski, kar potrjuje, da je decembrski porast
potrošnje hitro popustil in v novo leto ni prešel z večjim zagonom.
Pomladanska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za leto 2026 predvideva 2-odstotno gospodarsko rast. Poganjalo naj bi jo med drugim tudi zasebno povpraševanje, ki naj bi bilo za 2,8 odstotka višje kot lani, pri klasičnih storitvah – kamor sodijo trgovina, promet in gostinstvo – pa se pričakuje celo 5,8-odstotna rast dodane vrednosti. Brezposelnost naj bi ostala nizka, inflacija pa okoli 2,6 odstotka. Napoved je bila pripravljena še pred nedavnimi konflikti na Bližnjem vzhodu, ki še vedno trajajo, in energetskim šokom, ki je sledil, zato na TZS ocenjujemo, da bo dejanska gospodarska slika leta 2026 v nekaterih pogledih manj ugodna.
»Pri TZS že vrsto let opozarjamo, da realne plače v Sloveniji rastejo hitreje od produktivnosti. Letos naj bi bil po nekaterih napovedih ta razkorak celo izjemno velik: napovedana 4-odstotna rast plač ob zgolj 2-odstotni rasti produktivnosti je, na žalost, zgolj nadaljevanje dolgoletnega vzorca, ki postopoma spodkopava konkurenčnost slovenskega gospodarstva«, pravi predsednica TZS mag. *Mariča Lah*.
Med tveganji, ki bodo zaznamovala letošnja gospodarska gibanja, na TZS izpostavljamo tri dejavnike. Geopolitična nestabilnost na Bližnjem vzhodu se je že odrazila v višjih cenah energentov in bo predvidoma povzročila dodatne inflacijske pritiske vzdolž celotnih dobavnih verig. Zaostrovanje mednarodnih trgovinskih napetosti neposredno zadeva izvozno usmerjeno slovensko industrijo. Tretji dejavnik pa je domači pritisk visokih stroškov dela: nepričakovano visok dvig minimalne plače se bo z zamikom prenesel v potrošniške cene, kar deloma že nakazujejo februarski podatki, saj so se cene na mesečni ravni zvišale za 0,6 odstotka.
Vse to se odvija v ozadju strukturnega problema, ki ga kratkoročni ukrepi ne morejo odpraviti. Davčna politika, ki visoko usposobljene kadre spodbuja k izseljevanju iz države, dolgoročno poglablja razkorak med rastjo plač in rastjo produktivnosti. Večja privlačnost slovenskega poslovnega okolja za takšne kadre bi bila eden od učinkovitih načinov za zmanjšanje tega razkoraka, vendar to terja drugačno davčno politiko, ne zgolj ugodnega gospodarskega cikla.
Vir: TZS
Foto: Arhiv InStore
