
Cene življenjskih potrebščin so se v ZDA na mesečni ravni zvišale za 0,4 odstotka, osnovna inflacija brez upoštevanja cen energije in hrane pa je bila 0,3-odstotna, so sporočili z ameriškega ministrstva za delo.
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
Podatkov o medletni inflaciji ministrstvo ni objavilo, ker zaradi prekinitve financiranja zvezne vlade oktobra lani nima dovolj podatkov.
Ekonomisti so po poročanju ameriških medijev pričakovali 0,3-odstotno rast splošnega indeksa cen življenjskih potrebščin in 0,2-odstotno rast osnovne inflacije. Septembra se je indeks cen življenjskih potrebščin na mesečni ravni zvišal za 0,6 odstotka, osnovna inflacija pa za 0,3 odstotka.
K oktobrski rasti cen so največ prispevali stroški stanovanj, ki so narasli za 0,3 odstotka in zalegli za več kot 30 odstotkov celotnega zvišanja indeksa. Cene hrane so se povečale za 0,5 odstotka, med drugim zaradi 0,9-odstotne podražitve govedine.
Indeks cen energije se je zvišal za 0,7 odstotka, pri čemer se je bencin podražil za odstotek, zemeljski plin pa pocenil za 0,8 odstotka. Cene električne energije so narasle za 0,9 odstotka.
Prevozne storitve so se podražile za 0,8 odstotka, letalske vozovnice za 0,4 odstotka, cene novih avtomobilov pa so narasle za 0,2 odstotka. Rabljeni avtomobili so se pocenili za 1,2 odstotka, oblačila pa podražila za 0,1 odstotka.
Ameriški analitiki sedaj pričakujejo, da bo centralna banka Federal Reserve (Fed) na svojem naslednjem oziroma letos zadnjem zasedanju Odbora za odprti trg (Fomc) 8. in 9. decembra morala povišati ključno obrestno mero.
Oktobra jo je ohranila v razponu med 3,75 in štirimi odstotki, saj so člani odbora želeli pred nadaljnjimi odločitvami počakati na nove gospodarske podatke.
Guverner Feda hristopher Waller je pred objavo podatkov dejal, da bi ga višja inflacija od pričakovane lahko spodbudila k podpori zvišanju obrestne mere za pol odstotne točke, kar bi bilo dvakrat več od običajnega koraka ameriške centralne banke. Ob tem je izrazil posebno zaskrbljenost zaradi širokega obsega podražitev, poroča CNN.
Inflacija v ZDA že približno pet let in pol ostaja nad dvoodstotnim ciljem Fed. Predstavniki centralne banke so med drugim zaskrbljeni zaradi posledic vojne z Iranom in carin predsednika ZDA Donalda Trumpa. To skrbi tudi volivce, ki so prejšnji torek na kongresnih in drugih volitvah sredi predsedniškega mandata zagotovili zmago opozicijskim demokratom.
Pritisk na inflacijo povečujejo tudi velika vlaganja v razvoj umetne inteligence in s tem povezana rast porabe električne energije. Podjetja po drugi strani še naprej zvišujejo cene.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE