Von der Leyen: “Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja“
Na to je v današnjem govoru o stanju v uniji v Evropskem parlamentu opozorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dejala je, da se bo treba pri blaženju posledic podnebnih sprememb prilagajati, vendar pa bo Evropa sledila svojim podnebnim ciljem.
Ozonski plašč je del zemeljske atmosfere, ki ščiti življenje na Zemlji pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem. Brez te plasti bi bilo življenja na zemeljskem površju v sedanji obliki nemogoče, saj bi ultravijolični žarki sterilizirali zemeljsko površje.
"V skoraj pol stoletja so emisije, ki jih povzroča človek, povzročile tanjšanje te zaščitne plasti in s tem ogrozile ljudi. Ob tem pa globalno segrevanje povzroča ohlajanje stratosfere, kar spodbuja nastajanje polarnih stratosferskih oblakov, ti pa igrajo ključno vlogo pri tanjšanju ozonskega plašča," so ob današnjem mednarodnem dnevu opozorili pri programa EU Copernicus.
Da bi ustavili tanjšanje ozonskega plašča, je mednarodna skupnost leta 1987 sprejela montrealski protokol, s katerim so predpisali omejevanje proizvodnje in uporabe ozonu škodljivih snovi. V spomin na datum podpisa sporazuma je Generalna skupščina ZN leta 1994 razglasila 16. september za mednarodni dan zaščite ozonske plasti.
Pred desetletjem so države na podlagi montrealskega protokola sprejele še kigalijski amandma za spopadanje z novo grožnjo - fluoroogljikovodiki, toplogrednimi plini, ki se uporabljajo kot hladilna sredstva v klimatskih napravah in hladilnikih. Ta izziv po pojasnilih ZN naslavlja tudi geslo letošnjega mednarodnega dneva Globalno ukrepanje za hladnejši planet.
"Ob naraščanju temperatur in vse pogostejših ekstremnih vročinskih valovih dostop do učinkovitega hlajenja rešuje življenja. Tej potrebi moramo zadostiti na pravičen in trajnosten način. Že samo popolna uveljavitev kigalijskega amandmaja bi lahko do konca stoletja preprečila do 0,5 stopinje Celzija globalnega segrevanja, v kombinaciji z zagotavljanjem energetsko učinkovitega hlajenje pa celo dvakrat toliko," so opozorili pri ZN.
To bi lahko bilo po njihovih navedbah ključnega pomena za zdravje, prehransko varnost in podnebno odpornost. Ob letošnjem svetovnem dnevu zato pozivajo vse države, naj ratificirajo in izvajajo kigalijski amandma, pospešijo prehod na trajnostno hlajenje ter s tem zaščitijo ljudi in planet.
Ozonska luknja je sicer sezonski pojav, ki je tudi prostorsko omejen. Vsako leto se avgusta začne razvijati nad Antarktiko, doseže največji obseg septembra in oktobra, najkasneje decembra pa se ozonska plast nad južnim polom obnovi. Čeprav se vsebina ozonu škodljivih snovi v ozračju zmanjšuje, pa se njena velikosti iz leta v leto spreminja, saj jo določajo meteorološke razmere oziroma velikost in intenzivnost polarnega vrtinca.
Antarktična ozonska luknja, ki jo od konca 70. let prejšnjega stoletja spremljajo s satelitskimi opazovanji, je rekordno površino 29,6 milijona kvadratnih kilometrov dosegla 9. septembra 2006. Vendar pa so bile v zadnjih letih zabeležene manjše in kratkotrajnejše ozonske luknje, kar kaže na njeno okrevanje.
"Razvoj antarktične ozonske luknje se lahko iz leta v leto precej razlikuje, odvisno od številnih atmosferskih in kemijskih dejavnikov. Čeprav smo bili letos v začetku septembra priča hitremu povečanju njene površine, drugi kazalniki ostajajo blizu zgodovinskim povprečjem. Te ugotovitve poudarjajo pomen spremljanja zapletenega medsebojnega vpliva med človekovimi posegi in naravnimi dejavniki," so še poudarili pri programu Copernicus.
Skoraj 9.000 € podnebnih izgub na prebivalca v Sloveniji
Na Zelenem zajtrku z naslovom »Slovenija pod pritiskom: kaj podnebna tveganja pomenijo za podjetja, gospodarstvo in odločevalce«, ki ga je CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo pripravilo v okviru projekta LIFE4ADAPT, so predstavniki gospodarstva, države, evropskih institucij, energetike, finančnega sektorja in lokalnih skupnosti razpravljali o vplivu podnebnih sprememb na poslovanje podjetij. Osrednji poudarek dogodka je bil, kako analize podnebnih tveganj pretvoriti v konkretne naložbe v odpornost podjetij, infrastrukture in dobavnih verig. Med ključnimi ugotovitvami je bilo, da podnebna tveganja postajajo tudi finančno in poslovno vprašanje. V finančno in investicijsko načrtovanje jih trenutno vključuje le 15 % sodelujočih podjetij, v prihodnje pa bodo vse bolj vplivala tudi na kreditne odločitve, pogoje financiranja in dostop podjetij do kapitala. Od leta 1980 do 2025 je bilo po podatkih, ki jih je predstavil Blaž Kurnik, vodja enote za podnebna tveganja in odpornost pri Evropski agenciji za okolje (EEA), v Evropi zabeleženih približno 929 milijard evrov gospodarskih izgub zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov ter okoli 440.000 smrtnih žrtev. V zadnjih petih letih so gospodarske izgube znašale približno 45 do 50 milijard evrov na leto. Slovenija pri tem zaradi posledic poplav leta 2023 izrazito izstopa: kumulativne izgube znašajo skoraj 9.000 evrov na prebivalca, kar jo uvršča na vrh evropske primerjave.
Vir: sta
Foto: Arhiv IN STORE/Anže Krže
