Industrijska proizvodnja v območju evra in EU septembra navzgor

Industrijska proizvodnja se je septembra na mesečni ravni v območju z evrom in v EU zvišala za po 0,9 odstotka. Glede na september lani je bila v območju z evrom višja za 4,9 odstotka in EU za 5,7 odstotka.![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/vozicek mini.jpg>) V Sloveniji je upadla tako v mesečni kot v medletni primerjavi, je danes objavil Eurostat. Septembrska rast je bila nekoliko počasnejša kot avgusta, ko se je po popravljenih podatkih na mesečni ravni v območju z evrom okrepila za dva odstotka in v EU za 1,5 odstotka, je sporočil evropski statistični urad. Septembra je na mesečni ravni v območju z evrom proizvodnja netrajnih potrošniških dobrin porasla za 3,6 odstotka in investicijskih dobrin za 1,5 odstotka, medtem ko je proizvodnja dobrin za vmesno porabo padla za 0,9 odstotka, energije pa za 1,1 odstotka. V EU je glede na september lani proizvodnja netrajnih dobrin padla za 3,1 odstotka in investicijskih dobrin za 1,7 odstotka. Proizvodnja dobrin za vmesno porabo se je zmanjšala za 0,6 odstotka, proizvodnja energije pa za dva odstotka. Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so najvišjo rast na mesečni ravni zabeležile Irska (+11,9 odstotka), Belgija (+7,1 odstotka) ter Madžarska in Grčija (po +1,6 odstotka). Največji padec so imele Litva (-8,2 odstotka), Grčija (-4,5 odstotka) in Estonija (-3,6 odstotka). V Sloveniji se je industrijska proizvodnja septembra na mesečni ravni zmanjšala za 2,6 odstotka. V medletni primerjavi, glede na september lani, je v območju z evrom proizvodnja investicijskih dobrin porasla za 13,5 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 5,7 odstotka in trajnih potrošnih dobrin za 3,6 odstotka. Proizvodnja dobrin za vmesno porabo se je znižala za 2,1 odstotka, energije pa za tri odstotke. V EU je proizvodnja investicijskih dobrin porasla za 14,3 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 8,4 odstotka in trajnih potrošnih dobrin za 1,8 odstotka, medtem ko je proizvodnja dobrin za vmesno porabo upadla za 1,4 odstotka in proizvodnja energije za 2,8 odstotka. Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so imele najvišjo medletno rast Irska (+31 odstotkov), Danska (+19 odstotkov) in Malta (+14,2 odstotka). Največji padec so beležile Estonija (-7,5 odstotka), Latvija (-3,7 odstotka) in Slovaška (-1,9 odstotka). V Sloveniji se je industrijska proizvodnja medletno zmanjšala za 0,1 odstotka.