
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos napoveduje 3,6-odstotno gospodarsko rast, kar je 1,6 odstotne točke več od ocene iz junija. Oceno rasti za prihodnje leto je pustila nespremenjeno pri 2,2 odstotka, izhaja iz poročila o gospodarskih obetih v regiji, kjer EBRD deluje.
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
Zvišanje napovedi rasti slovenskega gospodarstva so v EBRD utemeljili predvsem z okrepljenimi naložbami v okviru obnove po poplavah leta 2023. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je marca letos znova začela naraščati, obseg posojil podjetjem pa se je povečeval po skoraj dvakrat višji stopnji kot lani. Ob tem je okreval tudi izvoz.
Pritiski na javne finance medtem ostajajo visoki zaradi reforme plač v javnem sektorju in izdatkov za popoplavno obnovo. Med tveganji za gospodarsko rast izstopajo ovire za izvoz, ki bi lahko vodile v upočasnitev zasebnih naložb, so zapisali.
Za celotno regijo, kjer deluje, banka letos pričakuje 2,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,6 odstotne točke manj od junijske napovedi. Napoved za leto 2027 je popravila navzgor za 0,4 odstotne točke na štiri odstotke.
Popravki po navedbah banke v veliki meri odražajo globoko recesijo v Iraku zaradi velikega zmanjšanja izvoza nafte in pričakovani preobrat, ko se bodo pošiljke nafte normalizirale. Brez upoštevanja razmer v Iraku bi bila letošnja napoved popravljena navzdol za 0,1 odstotne točke, napoved za prihodnje leto pa nespremenjena.
Omejen izvoz nafte so v EBRD tudi sicer izpostavili kot enega bistvenih dejavnikov pri pripravi tokratne napovedi. Cene nafte so se z okoli 65 dolarjev za sod pred začetkom konflikta na Bližnjem vzhodu do aprila letos povzpele na več kot 100 dolarjev, saj se je izvoz surove nafte iz regije po morju prepolovil. Cene ostajajo za 30 do 60 odstotkov višje kot pred konfliktom. Rafinirani proizvodi, zlasti dizelsko in letalsko gorivo, so se podražili še bolj.
Šoki, s katerimi se soočajo gospodarstva v regijah EBRD, ne kažejo znakov popuščanja, je poudarila glavna ekonomistka banke Beata Javorcik. "Pomanjkanje vode, ekstremni vremenski pojavi in višji stroški financiranja stopnjujejo učinke visokih stroškov energije in dodatno pritiskajo na rast. To poudarja nujnost vlaganja v odpornost in krepitev naših gospodarstev, da bi se bolje spopadla s pretresi, ki nas morda čakajo," je dejala.
Za srednjo Evropo in baltske države, v to skupino sodi tudi Slovenija, EBRD letos in prihodnje leto pričakuje 2,9- oziroma 2,5-odstotno gospodarsko rast. Gospodarsko aktivnost te regije je spodbujalo obdobje najintenzivnejšega črpanja sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost, vendar se pričakuje, da se bo rast z iztekom tega financiranja umirila.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE