ZPS: Potrošniške organizacije za jasno označevanje gensko spremenjenih organizmov

| Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), so podjetja, kot sta Monsanto in Bayer, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na trg pripeljala prve GSO. EU je takrat hitro postavila pravila, ki so določala stroge varnostne preglede in jasno označevanje tovrstnih živil. | Danes, kot ugotavljajo evropske potrošniške organizacije, se zgodovina ponavlja. "Nova generacija GSO, preimenovana v nove genomske tehnike, se poskuša skriti za znanstvenim žargonom. A resnica je preprosta: če je DNK umetno spremenjena, gre za GSO," poudarjajo v ZPS. Sodišče EU je julija 2018 jasno določilo, da rastline, pridobljene z novimi genskimi tehnikami, spadajo med GSO in jih je treba kot take tudi regulirati, so zapisali na ZPS. Evropska komisija je kljub temu julija 2023 predlagala uredbo, ki bi večino GSO, ustvarjenih z novimi genomskimi tehnikami, izvzela iz obvezne ocene tveganja, sledljivosti in označevanja. Komisija trdi, da so ti organizmi skoraj enaki rastlinam, vzgojenim s klasičnimi metodami, in jih zato šteje za naravne. Po navedbah ZPS številni znanstveniki opozarjajo, da so takšne spremembe lahko veliko bolj tvegane, saj omogočajo genske kombinacije, ki jih v naravi ni mogoče doseči. Prav tako Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in institucije, kot so francoska agencija za hrano in okolje, nemška agencija za varstvo narave in avstrijska agencija za okolje, nikoli niso predlagale izvzetja NGT-GSO iz nadzora. "A dokumenti razkrivajo, da je komisija kljub temu obljubila industriji: odločitev bo sprejela sama. Pa ne na podlagi znanosti, temveč na podlagi pritiska lobijev," so zapisali na ZPS. Na Zvezi potrošnikov ob tem poudarjajo, da ni težava v tem, da gre za GSO. Mnogi tovrstni organizmi so namreč koristni, saj omogočajo večjo količino pridelkov, zaščito pred škodljivci in izboljšujejo hranilno vrednost pridelkov, je pojasnil vodja prehranskega oddelka na ZPS **Matjaž Pirc**. "Glavna težava je, da se njihove prisotnosti ne bi označevalo - in ko gre za NGT-GSO, ki po mnenju znanstvene stroke še niso dodobra raziskani, to lahko predstavlja potencialno tveganje," je dejal. Na ZPS ob tem izpostavljajo, da je sledljivost hrane skozi celotno dobavno verigo temeljna pravna obveznost na podlagi uredbe EU o živilih. Prav tako imajo potrošniki v skladu s pogodbo o delovanju EU in v skladu z uredbo o živilih zakonsko pravico vedeti, kaj jedo. Označevanje tovrstnih organizmov je po prepričanju ZPS izvedljivo in nujno. "Komisija trdi, da teh rastlin ni mogoče razlikovati od navadnih. Toda ista podjetja, ki jih patentirajo, jih zelo dobro prepoznajo, ko gre za dobiček. Če jih znajo zaščititi z intelektualno lastnino, jih znajo tudi označiti," menijo. Evropske potrošnike organizacije zato zahtevajo jasno označevanje vseh GSO, tudi tistih, pridobljenih z novimi tehnikami, sledljivost od semena do krožnika ter odločanje na podlagi znanosti in ne lobijev, so še zapisali na ZPS. Vir: ZPS Foto: Arhiv InStore