Gostinci za ohranitev slovenske kulinarične identitete

Udeleženci dogodka, ki ga je organizirala Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), so govorili o vlogi tradicionalne slovenske gostilne, o samooskrbi, problematiki odpadne hrane in pomanjkanju kadra v gostinstvu, so sporočili organizatorji. Predsednik OZS **Blaž Cvar**, ki je poudaril, da smo v zadnjih letih naredili enormni premik na področju kulinarike, je opozoril, da ne smemo pozabiti svojih korenin. Ob tem je opozoril tudi na obremenitve gospodarstva, ki po njegovem niso dobre za promocijo poklicev v gostinski panogi. Udeleženci so ob razpravi o pomanjkanju kadra dejali, da ne verjamejo v to, da bi v tradicionalnih slovenskih gostilnah lahko stregli roboti ali Indijci. Generalna direktorica direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu **Dubravka Kalin** je dejala, da je treba v te poklice pritegniti mlade. "Poklic kuharja se je začel dvigovati s kuharskimi oddajami, a na tem področju promocije je treba storiti več," je dodala. **Jorg Zupan** iz gostilne Aftr, Bistro Breg, je povedal, da ima več kot 50 odstotkov zaposlenih tujcev. "Naučiti veščin je treba vsakega, ali je to Slovenec ali tujec. Ko sem delal na Norveškem, je cela strežba potekala v angleščini. V fine dining restavracijah je to povsem normalno. V tradicionalnih gostilnah pa bi to znala biti težava. Če ne bi mi imeli tujih delavcev, bi kmalu zaprli svoja vrata," je pojasnil. Po njegovem je treba tradicijo zelo spoštovati, a jo tudi razvijati. "Ne smemo obstati na neki točki, tradicionalne jedi se morajo počasi spreminjati," je povedal. **Mojca Trnovec** iz Gostilne Mihovec je dejala, da spoštovanje tradicije ni preprosto. "Ime tradicija ima tako negativen kot pozitiven prizvok. Odvisno od okolja, v katerem si. Ni preprosto delati na tradiciji, prilagajati se moramo gostom," je dodala. **Uroš Mencinger** iz podjetja Vivi vidi težavo v tem, da tradicijo gledamo samo v preteklost, ne pa v prihodnost. "Kako ugotoviti, katera jed je tradicionalna? Ustvarjati je treba nove jedi, ki bodo tradicionalne. Jaz vidim tradicijo v tradicionalnih gostincih. Vsaka generacija pa ustvarja svoje jedi, ki potem postanejo tradicionalne jedi," je pojasnil. Zavzel se je, da bi imeli v vsaki vasi eno dobro domačo gostilno: "Vsi si želimo v tujini jesti v gostilnah, kjer jejo domačini. In tudi tujci, ki pridejo k nam, iščejo takšne gostilne, ne turističnih gostiln." "Ko tujci prihajajo k nam, si želijo jesti tradicionalne jedi. Vsaka resna destinacija potrebuje fine dining, kar so naši gostinci dosegli. Je pa ob tem pomembno, da se pri tem ne izgubimo in da se vrnemo nazaj k tradiciji," je ocenila Kalin in dodala, da je konkurenčna prednost Slovenije v tradiciji. Kot je poudarila, želijo na nacionalni ravni storiti tudi nekaj ključnih korakov na področju odpadne hrane. "28 odstotkov odpadne hrane ustvarita gostinstvo in turizem. 68 kilogramov odpadne hrane ustvari povprečen Slovenec. Zato smo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo pristopili k projektu za manj odpadne hrane. Pri tem se morajo vzgojiti tako gostinci kot gostje," je povedala.