Na svoje zahteve so v združenju opozorili na današnji novinarski konferenci v Velesovem na Gorenjskem. Po besedah predsednika združenja Boštjana Slemenška je problematika na mizi že več let in predstavlja potencialno veliko težavo.
Kmetje so po pojasnilih združenja že leta 2020 prejeli odločbe o obdelavi državnih zemljišč. Po končanih komasacijskih postopkih naj bi se ta zemljišča oddala v zakup in pravično razdelila med kmete.
Glede na dosedanji potek dogodkov pa po opozorilih združenja obstaja resna zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do razdeljevanja večjih površin posameznim interesentom, medtem ko bi lokalni kmetje, ki zemljo dejansko obdelujejo in od nje živijo, ostali brez možnosti za nadaljnji razvoj svojih kmetij.
Mali kmet je po Slemenškovih besedah v Sloveniji v splošnem zelo ogrožen in pravilna razdelitev državnih zemljišč je lahko eden izmed dejavnikov, ki bi lahko malemu kmetu pomagal do boljše vzdržnosti, ekonomske učinkovitosti in preživetju malih kmetij.
V Združenju slovenske kmečke iniciative so tako prepričani, da mora upravljanje državnih kmetijskih zemljišč služiti dolgoročni prehranski varnosti Slovenije, ohranjanju družinskih kmetij in razvoju slovenskega podeželja, ne pa koncentraciji zemljišč v rokah posameznikov.
Zato zahtevajo pravično razdelitev državnih zemljišč med čim več malih kmetov. Natančneje, pozivajo k razdelitvi zemljišč na manjše parcele, okvirne površine dveh do treh hektarov, kjer to omogočajo prostorske in kmetijske razmere, ter dajanje prednosti lokalnim kmetom, ki zemljišča dejansko obdelujejo in jim kmetovanje predstavlja pomemben vir preživetja.
Njihovi zahtevi sta tudi javna in popolna preglednost postopkov, meril in odločitev pri oddaji državnih zemljišč v zakup ter upoštevanje potreb in volje lokalnih kmetov, ki so neposredno odvisni od dostopa do kmetijskih zemljišč. Opozarjajo tudi na pravilnike Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki da niso več ustrezni. Zavzemajo se za rekonstrukcijo sklada, saj da ne opravlja več svoje osnovne funkcije.
Država, tako Slemenšek, zelo rada opeva malega slovenskega kmeta in družinske kmetije. Če želimo te podpreti in jim zagotoviti dolgoročno vzdržnost v trenutni konkurenci, ki jo v združenju vidijo kot nelojalno, je treba zemljišča prioritetno razdeliti njim, je strnil predsednik združenja in izrazil upanje, da bodo njihove zahteve padle na plodna tla.
Problematika razdeljevanja državnih zemljišč je trenutno zaradi pomanjkanja kmetijske zemlje še posebej pereča na Gorenjskem. Tam se trenutno komasacija zaključuje na petih območjih in sklad bo zemljo nato dal na razpis. Združenje po besedah njihovega nosilca liste za Gorenjsko Janeza Režka Murija zahteva, da bi površine dobilo čim več "pravih, delovnih kmetov, ki so zaposleni doma in niso kavč kmetje".
Omenil je, da pri tem komunikacija med kmeti in skladom poteka in da jih predstavniki sklada vendarle poslušajo in jim gredo pri izvedbi komasacij na roko, s ciljem povečanja ekonomike slovenskih kmetij in možnosti za zakup dodatnih zemljišč.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE
