Z doniranjem živil do nižje davčne osnove

![](/storage/files/images/hrana-20100808-095504[2].jpg)Na ministrstvu za kmetijstvo kmete opozarjajo, da lahko z doniranjem živil uveljavljajo znižanje davčne osnove. V letu 2011 je v smeteh končalo 82 kilogramov hrane na prebivalca. Ministrstvo za kmetijstvo zaradi velikih količin zavržene hrane opozarja kmete na možnost, da svoje kmetijske pridelke in proizvode podarijo humanitarnim organizacijam. Tisti, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, lahko tako uveljavljajo znižanje davčne osnove z olajšavo za donacije. Znižanje davčne osnove z olajšavo za donacije je mogoče uveljavljati na podlagi 66. člena zakona o dohodnini in velja ne glede na dejavnost, ki jo fizična oseba z dejavnostjo opravlja, torej tudi za kmete, ki davčno osnovo iz naslova dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ugotavljajo po dejanskih prihodkih in odhodkih v davčnem obračunu, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. V Sloveniji smo v letu 2011 na celotni verigi od pridelave do potrošnje po njihovem opozorilu zavrgli 168.000 ton hrane, kar znaša 82 kilogramov na prebivalca. Odpadna in zavržena hrana nastaja v celotni prehranski verigi - pri kmetih, v živilski industriji, pri trgovcih, gostincih in potrošnikih. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene. Olajšavo za splošnokoristni namen je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem obdobju. *"Sem sodijo vse gospodarske družbe na področju živilstva in trgovci, ki donirajo živila naštetim organizacijam,"* navajajo na ministrstvu. Zavezanec lahko poleg olajšave v višini 0,3 odstotka obdavčenega prihodka uveljavlja še olajšavo v višini do 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Olajšavo lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU in izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora, ki niso države članice EU. Olajšave pa ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil. Zavezanec lahko za znesek olajšave za izplačila v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je nižja od 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja in ki je zaradi prenizke davčne osnove tekočega davčnega obdobja ni koristil, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove tudi za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu. Tudi uveljavljanje olajšave za donacije je mogoče največ do višine davčne osnove, še navajajo na ministrstvu.