Večina kmetijskih kultur lani z dobro letino

Slovenski kmetovalci so lani po začasnih podatkih pridelali 17 odstotkov več žit za zrnje, 35 odstotkov več krompirja in 19 odstotkov več suhe krme kot v letu pred tem. Letini sadja v sadovnjakih in grozdja v vinogradih sta bili prav tako odlični, so sporočili iz državnega statističnega urada. ![](https://instore.mpanel.app/image/cache/original/files/images/pridelkov WEB.jpg>) Po začasnih statističnih podatkih o kmetijski rastlinski pridelavi je bila lani letina skoraj vseh vrst žit nekoliko boljša od letine v letu 2019. Pridelek glavnega krušnega žita, pšenice in pire je tehtal 158.131 ton, kar je 13 odstotkov več kot v 2019.Med površinami, posejanimi s krmnimi žiti, še vedno prevladuje koruza za zrnje. V letu 2020 je bila posajena na 39.836 hektarjih, pridelek te kulture pa je prvič po osamosvojitvi presegel deset ton na hektar (dosegel je 10,8 tone na hektar).Krompir so v Sloveniji lani pridelovali na 2941 hektarjih njiv, kar je bila za pet odstotkov večja površina kot v 2019. Letina vseh treh skupin krompirja je bila odlična, pri čemer je bila letina poznega krompirja najboljša po osamosvojitvi. Površina, posejana z oljnicami, prevladujočimi industrijskimi poljščinami v Sloveniji, je bila lani za 12 odstotkov večja kot v 2019. Najbolj se je povečala površina z bučami za olje. Pridelek hmelja je dosegel 2723 ton, kar je šest odstotkov več kot v 2019.Izredno dober je bil po navedbah statistikov tudi pridelek silažne koruze. Kot glavni posevek je obrodila rekordnih 52,2 tone na hektar. Travo, travno-deteljno in deteljno-travno mešanico so pridelovali na skupno 26.831 hektarjih, s katerih so pospravili 193.243 ton suhega sena. Zelenjavi je bilo namenjenih skupaj 5767 hektarjev površine njiv. Ker je bila na tej površini možna v istem letu večkratna setev zelenjadnic, je bila zelenjava v resnici pridelana na 7116 hektarjih t. i. pridelovalne površine. Skupaj je bilo pridelanih 137.227 ton zelenjave, od tega je bilo za trg namenjene 85.275 ton. Največji del tega pridelka je bilo belo zelje, sledile so solate ter plodovke in čebulnice. V intenzivnih sadovnjakih je bila letina vseh poznih sadnih vrst obilna. Jabolk so nabrali 66.668 ton ali v povprečju 30,5 tone na hektar intenzivnega nasada, hrušk pa 3884 ton ali 32 odstotkov več kot predlani, na hektar nasada pa povprečno 17,1 tone. Nekoliko drugače je bilo pri zgodnjih sadnih vrstah; breskev in nektarin so nabrali skupno 2031 ton, marelic pa 469 ton. V obeh primerih je to skoraj pol manj kot v letu 2019.V ekstenzivnih nasadih so jablane v povprečju obrodile 48,5 kilograma na drevo, hruške pa 33,5 kilograma na drevo. Slabše kot v letu prej so obrodile samo marelice ter breskve in nektarine. Vinogradi so obrodili približno tako kot v 2019, torej v povprečju 6,8 tone grozdja na hektar. Bele sorte so obrodile nekoliko bolje do rdečih. Belega grozdja je bilo nabranega 74.349 ton (sedem ton na hektar), rdečega pa 29.288 ton (6,3 tone na hektar).