V razpravi oglaševalske zbornice tudi o vlogi podjetij in medijev pri premagovanju epidemije

Epidemija covida-19 je v družbo vnesla veliko negativnosti, pomembno vlogo pri njenem premagovanju pa imajo tudi mediji in podjetja. ![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/aoska.webp) O vplivu zdravstvene krize na družbo so spregovorili na seminarju Slovenske oglaševalske zbornice, sodelujoči pa so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem - od političnih razmer do izjemnih gospodarskih priložnosti. Ob izbruhu epidemije je bilo v marsikaterem segmentu družbe zaznati paniko, kar je po oceni predsednice uprave Petrola Nade Drobne Popović predvsem strah pred neobvladovanjem situacije. Naloga podjetij je, da poskrbijo za varnost zaposlenih in varnost potrošnikov, naloga odločevalcev pa, da ukrepe sporoča pravočasno in podjetjem omogočijo, da se nanje pripravijo, je dejala. "Za nas je to realnost, mi s covidom živimo, se prilagajamo. Na nas je, da smo pomirjujoči," je poudarila in dodala, da morajo podjetja znati sporočati, da imajo stvari "pod kontrolo". "Ni tako hudo, kot izgleda," pa je menil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. "Če damo številke na mizo, verjetno glede na produktivnost v Sloveniji živimo najbolje v zgodovini. Imamo najvišjo stopnjo zaposlenosti, z vsemi temi dodatki so se prejemki gospodinjstev od zadnje krize povečali za več kot 30 odstotkov, prihranki za skoraj 100 odstotkov, krediti prebivalcev so pod ravnijo iz leta 2008, gospodarstvo je med najbolj razdolženimi v Evropi, stroški kreditiranja pa so najnižji v zgodovini," je naštel. Ob tem sta stoka in znanost po Brodnjakovih besedah napredovali do te mere, da lahko razvijemo zelo učinkovita cepiva. "Zavedamo se, da pride do posamičnih komplikacij, ampak ne vem, ali se Slovenci, ki smo glede na število predpisanih receptov in zaužitih zdravil precej hipohondričen narod, vprašamo in preberemo vse možne stranske učinke pri vseh kontracepcijskih sredstvih, analgetikih, diuretikih ... Jih ne," je bil jasen. "Če nehamo zaupati v medicinsko stroko in sodobno znanost, nehamo verjeti v sodobno civilizacijo," je še dodal in poudaril, da se tu demokracija zanj preneha in se sprejemajo družbeni ukrepi. Razvite družbe bodo po njegovi oceni slej ko prej uvedle obvezno cepljenje. Brodnjak krizo vidi tudi kot eno od največjih zgodovinskih priložnosti. Globalne dobavne verige se selijo iz Pacifika v centralno Evropo. "Mi smo dve uri iz Benetk in tri ure vožnje z Dunaja, štiri iz Münchna, Budimpešte in Beograda. To je najboljši geostrateški položaj v Evropi," je poudaril. "Medtem ko smo na zgodovinsko zelo visokih stopnjah gospodarskih priložnosti, pa smo na drugi strani na zgodovinsko najnižjih stopnjah zaupanja v vlado in celo predsednika republike, ki se ima za marketinškega guruja. Smo na zgodovinsko najnižji stopnji zaupanja v policijo," je opozoril urednik Sobotne priloge pri Delu Ali Žerdin. Ocenil je, da je "precej nesrečna odločitev" družbo upravljati z odloki. "Nikakor ne morem pristati na argument, da upravljanje družbe z zakoni vzame preveč časa. Če so stvari dobro razložene in utemeljene, to vzame nekaj ur več časa, teh par ur časa pa zelo odtehta stopnjo zaupanja, ki v skupnosti obstaja," je dejal in dodal, da je treba letvico konsenza postaviti nekoliko višje, ko družbo upravljaš z zakoni, medtem ko upravljanje z odloki meji na samovoljo. Govorci so se dotaknili tudi vloge medijev, ki imajo po oceni Drobne Popovićeve veliko moč. Kot primer je navedla gibanje cen energentov, ki so se dražili vse leto, "potem pa je v nekem momentu bombastična informacija postala, da se je cena elektrike zvišala za 30 odstotkov, kar v resnici ni bilo res". Res je, da je bil dvig okoli 10-odstoten, in izkazalo se je, da za gospodinjski odjem to ni predstavljalo velikega problema, je pojasnila. Brodnjaka pa moti predvsem senzacionalizem socialnih omrežij. "Zelo preprost ukrep, ki ga lahko sprejmemo z zakonom, je prepoved anonimnega pojavljanja na forumih. Ne moreš anonimno govoriti svinjarij, zavajati, govoriti nestrokovno in pozivati množice," je poudaril. Če že parlament ne sprejme zakona, pa naj mediji sprejmejo odločitev, da bodo blokirali izjave "ljudi brez hrbtenice", ki se ne identificirajo. "Javnost je prostor, kjer se um uporablja v skupnosti in uporablja se ga z imenom, priimkom, morda tudi fotografijo. To so razsvetljenske definicije, tiso kar je v tem trenutku nevarno pa je, da mi od tega bežimo zelo stran," je pojasnil Žerdin in dodal, da prehajamo v anonimno širjenje norosti. "Ali se to da zamejiti z identifikacijo ljudi na forumih. Da, to se da narediti, slaba stran pa je, da anonimni komentatorji ne bodo šli ne na Facebook ne na Twitter, ampak na TikTok, kjer bo to še bolj neumno, še bolj 'glupo' kot plačevati davke. In ko se bo zdelo, da je TikTok nekaj razumnega, bo prišlo nekaj še bolj 'glupega'," je dejal. Ob morebitni zakonski regulaciji bi se Žerdinu zdela smiselna še kampanja, s katero bi uporabnike družbenih omrežij nagovorili, naj pokažejo obraz. "Kdo si, ne skrivaj se v kleti, iz katere svinjaš. Koliko bi to imelo učinka, ne vem," je sklenil.