Lani je bilo pridelane 170.000 ton pšenice, skoraj 61.000 ton krompirja in nekaj manj kot 11.000 ton soje. Med poljščinami je bilo še 5600 ton oljne ogrščice in repice, nekaj več kot 2300 ton hmelja in 1900 ton buč za olje. Sončničnih semen je bilo 954 ton, fižola za zrnje pa 531 ton.
V primerjavi z letom 2015 je bilo pridelanih za 44 odstotkov manj buč za olje, 33 odstotkov manj krompirja in 28 odstotkov manj fižola za zrnje, po drugi strani pa za 134 odstotkov več soje, 65 odstotkov več sončničnih semen ter 54 odstotkov več oljne ogrščice in repice.
Pridelanih je bilo skoraj 80.500 ton zelenjadnic, med njimi največ belega zelja, 14.000 ton. Sledili so paradižnik z 9500, čebula z 9400, solata s 7500 in korenček s skoraj 5000 tonami.
V 10 letih se je med zelenjadnicami pridelava najbolj zmanjšala pri stročjem fižolu (-57 odstotkov), ohrovtu (-41 odstotkov) in papriki (-39 odstotkov), na drugi strani pa je bilo v tem obdobju pridelano za 101 odstotek več bučk, 45 odstotkov več korenčka in 35 odstotkov več rdeče pese.
Lani je bilo rejenih skoraj 456.000 goved, približno 223.000 prašičev, okoli 7,8 milijona perutninskih živali, skoraj 105.000 ovc in nekaj več kot 25.000 koz.
V primerjavi z letom 2015 je to pomenilo za šest odstotkov manj goveda, 18 odstotkov manj prašičev, šest odstotkov manj koz in štiri odstotke manj ovc. Na drugi strani se je v desetih letih število perutninskih živali povečalo za 35 odstotkov.
Lani je bilo vzrejenih 1105 ton rib, in sicer tri četrtine sladkovodnih ter četrtina morskih.
Teža morskega gospodarskega ulova je znašala skoraj 91 ton, med njimi je bilo 78 odstotkov rib, 18 odstotkov mehkužcev in štirje odstotki rakov. Pri ulovu rib je bilo največ orad, skoraj četrtina teže. Najvišjo vrednost je imel romb z 19,83 evra na kilogram, najnižjo pa sardela z 2,26 evra na kilogram.
Med 16 tonami ulovljenih mehkužcev je bilo 39 odstotkov lignjev, ki so dosegali tudi najvišjo vrednost, 15,54 evra na kilogram. Najmanj cenjene so bile velike pokrovače, vredne 7,43 evra na kilogram. Med raki, katerih skupni ulov je tehtal nekaj več kot tri tone, je bilo ulovljenih največ morskih bogomolk (54 odstotkov), najbolj vredne pa so bile tigraste kozice z 18,47 evra na kilogram.
Prebivalci Slovenije so imeli lani na voljo približno 509.000 ton sadja in zelenjave, 192.000 ton mesa, 166.000 ton krompirja, 12.500 ton riža in 3000 ton medu. Prebivalec Slovenije je imel torej v povprečju na voljo 90 kilogramov mesa, 78 kilogramov krompirja, 110 kilogramov zelenjave in 129 kilogramov sadja.
Stopnja samooskrbe je bila pri skoraj vseh kategorijah hrane manj kot 100-odstotna. Le medu je bilo pridelanega več, kot ga je bilo porabljenega v Sloveniji, in sicer za tretjino.
Samooskrba z mesom je bila 85-odstotna, z žiti 74-odstotna, s krompirjem 34-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna, s sadjem pa 21-odstotna.
Slovenija je lani tako vrednostno uvozila sedemkrat toliko užitnih vrtnin, nekaterih korenov in gomoljev, kot jih je izvozila, in šestkrat toliko proizvodov iz vrtnin, sadja, oreščkov. Rib, rakov in mehkužcev je uvozila štirikrat toliko, proizvodov mlinske industrije pa trikrat toliko, kot jih je izvozila.
Septembra letos je bila hrana za 0,9 odstotka cenejša kot v lanskem. Najbolj se je podražilo zamrznjeno sadje (za 22,2 odstotka), sledile so zelene stročnice (za 21,2 odstotka) in plodovke (za 14,5 odstotka), oboje v svežem ali ohlajenem stanju. NA drugi strani so se najbolj pocenili maslo ter druga olja in maščobe, dobljeni iz mleka (18,3 odstotka), sledili so trsni sladkor in sladkor iz sladkorne pese (15,7 odstotka) ter surovo in polnomastno mleko (12,8 odstotka).
V zadnjih 10 letih so se cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji vsako leto zvišale. Najnižja inflacija leta 2018 (0,5 odstotka), najvišjo pa leta 2022 (18,7 odstotka). Lani je bila 4,7-odstotna.
Lani je 63 odstotkov prebivalcev Slovenije uživalo sadje vsaj enkrat dnevno, 34 odstotkov so šestkrat tedensko, štirje odstotki pa sadja niso jedli ali so ga manj kot enkrat na teden. Zelenjavo jih je vsaj enkrat na dan zaužilo 69 odstotkov, 29 odstotkov so šestkrat na teden, dva odstotka pa nikoli ali redkokdaj.
Sadje je vsaj enkrat dnevno jedlo 70 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških, zelenjavo pa 73 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških. Uživanje sadja in zelenjave je bolj priljubljeno med starejšimi kot mlajšimi prebivalci Slovenije. Največ (75 odstotkov) prebivalcev, ki so sadje uživali vsaj enkrat na dan, je bilo med starejšimi od 64 let, najmanj (51 odstotkov) pa v starostni skupini 25-34 let. Podobno je bilo pri zelenjavi: med tistimi, ki so si jo privoščili vsaj enkrat dnevno, je bil delež največji (73 odstotkov) pri prebivalcih, starih 65 let ali več, najmanjši pa v starostni skupini 25-34 let (65 odstotkov).
ZN so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane. Letošnje geslo je Inovacije danes. Prehrana za jutri.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE
