Slovenska industrija srečanj poziva vlado

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/slkoc.webp)Na vlado RS so v imenu celotne industrije srečanj naslovili poziv s predlogom, da se, skladno z evropskimi predpisi pripravi posebna shema dodatnih ukrepov za ohranitev industrije srečanj, ki bi vsebovala dve skupini ukrepov: 1.nujni takojšnji ukrepi za ohranitev podjetij in 2. ukrepi za ponovni zagon podjetij. Objavljamo povzetek poziva, ki ga je naslovila slovenska industrija srečanj na Vlado Republike Slovenije za sprejem ukrepov za omilitev škode v gospodarstvu. 28\. aprila 2020 smo predstavniki slovenske industrije srečanj poslali Vladi Republike Slovenije poziv za sprejetje dodatnih ukrepov za ohranitev sejemske in kongresne dejavnosti, ki je v času epidemije koronavirusa utrpela eno največjih gospodarskih škod. Kot navajamo v svojem pozivu, so poslovna srečanja in dogodki ali industrija srečanj eden od nosilnih produktov slovenskega turizma (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021). Prepoznan je bil kot produkt z najvišjo dodano vrednostjo in številnimi multiplikativnimi učinki. Kot takšen je ključen za nadaljnji uspeh slovenskega turizma in gospodarstva, ter zagotavlja več deset tisoč delovnih mest. Popolna prepoved dejavnosti življenjsko ogroža to dejavnost, ki se je znašla pred propadom. SLOVENSKA INDUSTRIJA SREČANJ KOT NAJVEČJI MULTIPLIKATOR SLOVENSKEGA TURIZMA Slovenska industrija srečanj kot največji multiplikator slovenskega turizma, vključuje širok nabor dejavnosti in povezuje organizatorje in izvajalce različnih domačih in mednarodnih dogodkov: • poslovnih (sejmi, poslovni dogodki, predstavitve novih produktov in storitev, dogodki za podjetja, novinarske konference, teambuildingi), • strokovnih in znanstvenih (konference, kongresi, seminarji), • političnih / vladnih (shodi, konvencije, kongresi) in • drugih prireditev (kulturne prireditve, koncerti, festivali, praznovanja, športne prireditve). Skladno s klasifikacijo Zavoda kongresno-turistični urad Slovenije, ki deluje v javnem interesu, združuje tudi: • različne agencije (profesionalni kongresni organizatorji - PCO, podjetja za izvedbo poslovnih motivacijskih dogodkov \- DMC, agencije za kreativno izvedbo dogodkov, • različna prizorišča za dogodke (sejmišča, kongresni centri, kongresni hoteli, posebna prizorišča za dogodke), • ponudnike storitev za dogodke (ponudniki opreme in storitev, od prevajanja, cateringa do sejemske opreme, šotorov, ozvočenja, koncertnih luči, video tehnike, koncertnih konstrukcij, tribun, pirotehnike, scenografije, izrise prizorišč,..). Industrija srečanj tako prispeva k uspešnosti turistične ponudbe velik del prihodkov in zagotavlja več deset tisoč delovnih mest in posredno povečuje tudi izvoz, saj ustvarja izvozni produkt na domačih tleh. Že v preteklosti je zaradi diskriminatornih pravil razpisov, ki prvenstveno vidijo le hotele in turistične agencije, kar nekaj podjetij izpadlo iz razpisov in shem pomoči. Takšni so npr. razpisi SID Banke, namenjeni turizmu (Posojilni sklad trajnostni turizem) ali pa razpisi STO. Podoben problem je tudi ta, da imajo pri vseh razpisih izvozniki prednost. Sejemska in kongresna dejavnost je tudi usmerjena na tuje tržišče, čeprav nismo izvozniki - tujcem prodajamo naše storitve doma. V teku je zbiranje podatkov o predvideni finančni izgubi in številu ogroženih delovnih mest v podjetjih iz skupine industrije srečanj. Prav tako je v teku zbiranje podpisov podpore. Predstavniki sejemske in kongresne industrije smo se dogovorili, da nas pri komunikaciji z Vlado RS zastopajo predstavniki industrije srečanj: Gorazd Čad in Miha Kovačič (predstavnika kongresne industrije), Iztok Bricl (predstavnik prizorišč in organizatorjev sejmov), Boštjan Horjak (predstavnik DMC agencij), Jaka Gornik (predstavnik agencij za dogodke), Gregor Jamnik (predstavnik hotelov), Janez Levec (predstavnik organizatorjev sejmov in izposojevalcev opreme) in Gorazd Kobi (predstavnik izvajalcev). OB OMEJITVI JAVNEGA ŽIVLJENJA JE BILA INDUSTRIJA SREČANJ PRVA PRISILJENA PREKINITI Z DEJAVNOSTJO IN BO VERJETNO ZADNJA, KI JI BO PONOVNO DOVOLJENO POSLOVATI. Ocenjujemo, da bomo tudi po tem, ko bomo lahko pričeli poslovati, opravljali svojo dejavnost v skrčenem obsegu, to pa predvsem zaradi: • pričakovanih dodatnih omejitev kljub izzvenevanju pandemije (manj udeležencev v istem prostoru, večje razdalje med udeleženci in drugi dodatni varnostni ukrepi); • ovirane mobilnosti in s tem manj udeležencev (mednarodne povezave, odpiranje meja); • strahu ljudi pred nadaljnjim širjenjem okužbe in s tem manj udeležencev (srečanje pomeni stik). • zaradi krčenja proračunov podjetij na marketinškem področju • ker tujih naročnikov še nekaj časa ne bo v Slovenijo, delo v tujini pa bo zaradi trenutnih razmer tudi onemogočeno. S prepovedjo organizacije in izvedbe dogodkov smo ostali tako rekoč čez noč brez vsakršnega dela in dohodkov. Pri večini naših podjetij je izpad dohodkov 100%, kljub odličnim kazalcem in poslovnim dogovorom na začetku leta 2020. Pozdravljamo dosedanje ukrepe Vlade RS, ki so korak v pravo smer, vendar so v industriji srečanj prihodki v celoti presahnili. Kljub sprejetim ukrepom imamo stroške, zato že sprejeti ukrepi ne zadostujejo za ohranitev podjetij pri življenju. KAJ PREDSTAVLJA V SLOVENIJI KONGRESNA, SEJEMSKA IN PRIREDITVENA INDUSTRIJA Kongresna, sejemska in prireditvena industrija v Republiki Sloveniji prinašata veliko dodano vrednost in po neuradni oceni direktno zaposlujeta več kot 15.000 oseb, poleg tega pa je od organizacije dogodkov odvisnih še več kot 20.000 kreativcev, ki so večinoma samostojni podjetniki ali samozaposleni v kulturi (glasbeniki, moderatorji, oblikovalci, fotografi, prevajalci, tolmači ipd). Po podatkih mednarodne organizacije UFI sejmi v okolju, kjer se dogajajo, multiplicirajo prihodke, in sicer v Evropi od 4- do 7-krat. Za učinek kongresne dejavnosti pa imamo nacionalne podatke, in sicer iz študije "Kongresni gostje, njihove navade in potrošnja 2019”, iz katere izhaja, da je skupna potrošnja kongresnih gostov 3,3-kratnik porabe običajnih turistov. V času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani kongresni gostje namreč povprečno potrošijo 1.446,00 €, povprečna dnevna potrošnja kongresnih gostov znaša 482,00 €. Propad podjetij iz skupine industrije srečanj bi pomenil izgubo številnih delovnih mest in prihodkov. Pomeni pa dodatno nacionalno škodo zaradi: • izgube multiplikatorja prihodkov • mehkega vpliva na gospodarstvo in razvoj (sejemska dejavnost vpliva na razvoj in prodajo v podjetjih, kongresna dejavnost promovira stroke in znanost in jim s tem omogoča prepoznavnost in razvoj). Od slovenske industrije srečanj je odvisen vsak najmanjši in največji dogodek, ki se ga izvede pri nas, sem pa spadajo tudi veliki projekti kot je Predsedovanje EU, kjer je obvezna najvišja stopnja tehnične pripravljenosti in znanja. V omenjenih podjetjih je skoncentrirano ogromno znanja, ki ga lahko izgubimo čez noč, ponovno vzpostavljanje te dejavnosti pa bo zelo težavno oziroma ob upoštevanju ostre mednarodne konkurence praktično nemogoče. Ker je naše delo specifično, potrebujemo dolga leta učenja, prakse in veliko finančnega vlaganja v kader, ki je sestavljen iz različnih tehničnih profilov in strok. Odpuščanje tega kadra za naša podjetja pomeni dolgoročno stagniranje celotne dejavnosti in izgubo referenc in naročnikov doma in v tujini.