SU na Brdu pri Kranju o statistiki o hrani

Statistični urad (SU) RS je organiziral statistični dan o hrani, ki je potekal danes v Kongresnem centru Brdo pri Kranju 24. z začetkom ob 9. uri. Na Statističnem dnevu 2017 so skupaj s priznanimi slovenskimi strokovnjaki razpravljali o hrani, o skrbi za prehransko varnost ter o podatkovnih osnovah, ki omogočajo vpogled v stanje na tem področju. ![](/storage/files/images/kop.jpg) Hrana je ena od osnovnih človekovih potreb, in glavna skrb vsake družbe je, da poskrbi za prehransko varnost. V Sloveniji je v zvezi s tem ključni izziv, kako kljub omejenim naravnim možnostim povečati rastlinsko proizvodnjo. V razmislek navedimo le nekaj splošnih dejstev o kmetijski proizvodnji v Sloveniji po zadnjih podatkih: \- Kmetijska gospodarstva imajo v uporabi skoraj 477 000 hektarjev kmetijskih zemljišč, med katerimi prevladuje trajno travinje. - 80 % kmetijskih gospodarstev se ukvarja z živinorejo. - Kmetijska gospodarstva obdelajo"za” vsakega prebivalca približno 850 m2 njiv, v sosednjih državah npr. obdelajo 1,3- do 5-krat več njiv na prebivalca. \- Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v BDP je v 2015 znašal 1,4 % ali 525 milijonov EUR. \- Slovenija je neto uvoznica hrane, saj se doma pridela manj kot polovica porabljene hrane. Z izbiro hrane, ki jo uživamo, močno vplivamo na svoje zdravje in na kakovost življenja. Hkrati pa hrana na poti od pridelave do naših krožnikov, pušča sledi v okolju. Del hrane namesto na krožnikih konča v smetnjakih. V 2015 smo v Sloveniji zavrgli 55.000 ton še užitne hrane. Prebivalec Slovenije je tako v 2015 zavrgel povprečno 27 kg še užitnega dela hrane, in ta hrana ne bi smela končati v smeteh. Potreben je razmislek o učinkovitosti obstoječih sistemov proizvodnje in porabe hrane, njihovi interakciji ter vplivih na kakovost življenja in stanje okolja. O vseh vidikih potenciala kmetijstva in vprašanjih zagotavljanja hrane so razpravljali priznani strokovnjaki v okviru prve okrogle mize: Učinkovita proizvodnja in gospodarna poraba hrane. Za celovito spremljanje in merjenje vplivov proizvodnje in potrošnje hrane na okolje so potrebne dobre podatkovne osnove. Pri uporabi teh pa se srečamo z različnimi izzivi, kot so npr. nepovezljivost, potrebe po podrobnejših podatkih, zgodovinska razpoložljivost primerljivih podatkov, podatki, ki jih ni. Tematiko podatkovnih osnov za spremljanje tega področja so osvetlili priznani strokovnjaki, ki pri svojem delovanju uporabljajo ali zagotavljajo različne podatke. Razprava bo potekala v okviru druge okrogle mize: Obstoječi podatki in nove potrebe po podatkih na področju prehranske verige.