Pivec:"Odlična pogajanja za naše kmetijstvo in podeželje"

![](https://cdn.zefir.quest/mops/5-281/dasce.webp)Voditelji EU so končali večdnevna pogajanja o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2021-2027 in paketu za okrevanje. Gre za sredstva višini 1.074 mrd EUR za Večletni finančni okvir EU in 750 mrd za paket za okrevanje, od tega 390 milijard nepovratnih sredstev. Ker večino sredstev za izvajanje slovenske kmetijske in tudi ribiške politike pridobimo iz EU, so bila ta pogajanja za Slovenijo oziroma za sektor kmetijstva ter razvoja podeželja zelo pomembna. "Ves čas smo si prizadevali za ohranitev obsega sredstev SKP zlasti za neposredna plačila in sredstva razvoja podeželja. In glede na končni rezultat lahko tudi rečem, da smo bili pri tem tudi uspešni, tako na ravni EU, kot tudi z vidika Slovenije." To je dejala Aleksandra Pivec, vsebino dogovora na področju kmetijstva pa podrobneje pojasnila v izjavi za medije. Sloveniji uspelo na področju skupne kmetijske politike izpogajati več sredstev kot je predlagala Evropska komisija maja 2018 – 1,6 mrd evrov Od objave prvega predloga Evropske komisije maja 2018 je MKGP tesno sodeloval z vladno pogajalsko ekipo ter s tem zagotovili, da so bila naša stališča slišana in ustrezno zastopana na EU ravni. Ves čas smo si tudi prizadevali za ohranitev obsega sredstev SKP zlasti za neposredna plačila in sredstva razvoja podeželja. Če primerjamo izhodiščni predlog Evropske komisije iz maja 2018 je skupni obseg sredstev na ravni EU višji tako za I. steber SKP, kot tudi za politiko razvoja podeželja. Zlasti za razvoj podeželja je, v cenah 2018, Komisija predlagala na ravni EU sredstva v višini 70 mrd, končni dogovor pa določa sredstva v višini 78,2 mrd EUR. Poleg tega bo iz sklada za okrevanje namenjenih 7,5 mrd za odziv na krizo Covid-19 v okviru politike za razvoj podeželja. Slednje potrjuje strateški pomen kmetijstva ter podeželskih območji, kar se je še posebej pokazalo v zadnji krizi. Zagotovitev zadostnega obsega sredstev za ukrepe Skupne kmetijske politike pa je pomembna tudi z vidika izvajanja Zelenega dogovora in Strategije"Od vil do vilic", s ciljem prehoda kmetijstva in celotne prehranske verige na trajnostne sisteme. Za uspešnost SKP je pomembna tudi reforma SKP, zlasti nov izvedbeni model s predvideno subsidiarnostjo, ki je v obravnavi že od leta 2018. Po trenutnih ocenah naj bi Slovenija v naslednjem finančnem obdobju 2021-2027 prejela 1,6 milijarde evrov (v cenah 2018) oziroma 1,8 milijarde evrov v tekočih cenah, poudariti pa je potrebno, da gre za lastne ocene nacionalne alokacije. V sklepih Evropskega sveta so namreč definirani zgolj skupni obsegi sredstev po ključnih naslovih in politikah. Na podlagi teh bo Komisija šele v prihodnjih dneh pripravila dopolnitve sektorskih uredb s točnimi številkami. Še posebej je pomembno, da je na voljo zadosten obseg sredstev za razvoj podeželja. Slovenija je s podoporo večine držav članic na Svetu EU januarja l. 2019 predstavila deklaracijo, da se sredstva za razvoj podeželja ne smejo zniževati. Na področju razvoja podeželja kompromisni predlog prinaša Sloveniji (v tekočih cenah!): 795,5 mio eur iz Večletnega finančnega okvirja, znotraj katerih je bilo dodatnih 56 mio eur ter 75 mio eur iz Inštrumenta za okrevanje. Na 1. stebru SKP smo obseg neposrednih plačil uspeli zadržati na primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju 2014-2020. Prav tako je za Slovenijo pomembno, da se bo t.i. zunanja konvergenca neposrednih plačil, torej proces zmanjševanja razlik med državami članicami, nadaljeval, vendar ne bo vodil do izenačitve neposrednih plačil na ha med DČ. Med državami so namreč razlike in to je treba upoštevati. Na 1. stebru SKP je ovojnica za vinogradništvo za nekaj odstotkov nižja kot v sedanjem obdobju. Ovojnica za čebelarstvo pa se bo skoraj podvojila. Po lastnih izračunih računamo v naslednjem 7-letnem obodbju na 33,9 mio eur za vinogradništvo in 4,5 mio eur za čebelarstvo (oboje tekoče cene). Z doseženim dogovorom se delo ni zaključilo. Upamo, da bo dogovor o sredstvih za SKP pospešil obravnavo zakonodajnega paketa za reformo SKP na ravni EU s ciljem da se čimprej doseže dogovor. Na MKGP pa bomo vzporedno vse moči usmerili v pravočasno in kakovostno pripravo strateškega načrta za ukrepe SKP v Sloveniji.